English
Domov   >   
2017
2016
2015
2014
2013
2012
2011
2010
2009
Dogodki
KLEKLANJE SLOVENSKE ČIPKE
Slovenski etnografski muzej, 28. januar 2016 ob 16:00

Avtorica vzorca in klekljarica Vida Kejžar

Klekljanje je ročno izdelovanje čipk s ponavljajočim se sukanjem in križanjem niti, ki tečejo od klekljev z navitim sukancem do vzorca, pripetega na blazino. Za izdelavo so potrebni kleklji, blazina v pleteni košarici ali lesenem podstavku, papirnati vzorec, sukanec, bucike, kvačka, škarjice in strojček za navijanje sukanca na kleklje. Čipke izdelujejo iz lanenih in bombažnih niti, iz naravne svile, volne, umetnih vlaken in kovinskih niti.


V 17. stoletju je bilo klekljanje znano v ženskih samostanih in med plemstvom. Na Idrijskem pa je klekljanje prisotno med ljudmi vsaj od 2. polovice 17. stoletja kot pomembna gospodarska dejavnost. Klekljarice so s svojim delom rudarskim družinam stoletja zagotavljale skromen, a pomembne dodatni vir dohodka.

V drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja se je klekljanje iz Idrije razširilo na območje Trnovskega gozda, na Tolminsko in Goriško ter na cerkljansko in loško območje, v zadnji četrtini 20. stoletja pa širše po Sloveniji.


Do konca prve svetovne vojne govorimo o enotnem razvoju klekljane čipke na Slovenskem. Med obema svetovnima vojnama pa se je za čipke, izdelane na slovenskem območju Kraljevine Jugoslavije, začelo uveljavljati poimenovanje "slovenska čipka". Slovenske čipke so ohranjale klekljarske tehnike in elemente iz evropske čipkarske tradicije, največkrat v širokem risu. Tračni čipki se je pridružila čipka, klekljana po delih. Zanjo je značilno večje število klekljev, strišenje niti in mrežaste polnitve med posameznimi motivi. V slovenskih čipkarskih središčih so tradicionalne vzorce dopolnjevali z zamislimi posameznih čipkaric. Po osnutkih slovenksih umetnikov so začeli uvajati vzorce, ki so sledili slovenski ljudski ornamentiki, zato so slovensko čipko poimenovali tudi "čipka z narodnim značajem".

Prepoznavna idrijska čipka pa se je po prvi svetovni vojni zaradi priključitvi Idrije k Italiji postopoma prilagodila italijanskemu trgu.
Dogodki
IZLOŽBE DOMIŠLJIJE Prodajne razstave umetnikov in rokodelcev

Vljudno vabljeni na odprtje Izložb domišljije, prodajnih razstav umetnikov in rokodelcev v Škofji Loki. V skupni akciji se tokrat povezuje kar 16 organizacij iz Škofje Loke ter več kot 60 posameznikov.


Muzejski večer ob 150 letnici rojstva Ivana Groharja

Kulturno središče Stare Žiri, Tabor 2, Žiri

Kustosinja Loškega muzeja Barbara Sterle Vurnik nam bo ob jubileju spregovorila predvsem o Groharju v povezavi s Škofjo Loko in okolico. Tudi s pomočjo slikovnega gradiva nam bo skušala predstaviti Groharjevo zgodbo in razstavo, ki jo je letos postavila v Loškem muzeju ob slikarjevi 150-letnici rojstva.

Odprtje razstave MAUSAR - ŽIROVSKI APELLES

Kulturno središče Stare Žiri, Tabor 2, Žiri

Letošnje leto obeležujeta 90. letnica rojstva žirovskega slikarja, pisatelja in glasbenika Jožeta Peternelja – Mausarja in donacija njegovih osebnih predmetov, ki jo je Muzej Žiri pred časom pridobil od umetnikovih dedinj. Ob tej priliki smo pripravili priložnostno razstavo, na kateri predstavljamo Mausarja ne samo kot slikarja, ampak preko njegovih osebnih predmetov odkrivamo različne vidike njegove zanimive osebnosti.



Arhiv »

Loški muzej Škofja Loka, Grajska pot 13 , 4220 Škofja Loka
tel.: +386 4 517-04-00, fax: +386 4 517-04-12
E-Mail: info@loski-muzej.si