English
Domov   >   
2017
2016
2015
2014
2013
2012
2011
2010
2009
Dogodki
Predavanje: SVETILA SKOZI ČAS
GALERIJA FRANCETA MIHELIČA (KAŠČA), 12. november 2015

Jože Štukl bo predstavil razvoj svečnikov od antike pa do poznega srednjega veka s poudarkom na antropomorfnih renesančnih svečnikih. Enega hranimo tudi v Loškem muzeju, gre pa za vsem dobro znani svečnik v podobi služabnika, ki je bil najden ob arheoloških raziskavah Stolpa na Kranclju. Doslej smo poznali tri tovrstne svečnike, sedaj pa smo jih na področju Evrope zasledili že več kot trideset.

Mojca Šifrer Bulovec bo predstavila svetila, s katerimi so si ljudje razsvetljevali bivalne prostore ali pa so si z njimi svetili na prostem pred uvedbo električne žarnice. Nekatera med njimi so uprabljali že v prazgodovini in antiki, druga pa so plod tehničnih izboljšav iz konca 18. in 19. stoletja.

Biljana Ristić bo predstavila razvoj električnih svetil od začetka 20. stoletja do druge polovice 21. stoletja. S pomočjo svetilk se bomo sprehodili skozi oblikovne značilnosti posameznih obdobij in ob tem spoznavali tudi družabne navade, stil in okus Ločanov.



Jože Štukl

Razvoj svečnikov od antike do poznega srednjega veka s posebnim poudarkom na renesančnih svečnikih v podobi služabnika

Na podlagi upodobitev domnevamo, da so najstarejše sveče in svečnike poznali že Etruščani. Seveda so se sveče v pravem pomenu besede pojavile šele pri Rimljanih. V svojih besedilih iz 2. stoletja po Kr. jih omenja Lucius Apuleius, ki zapiše, da "ob nočnem hrupu služabniki tečejo z baklami, svetilkami, lojenimi in voščenimi svečami". To je prvi zapis o pravih svečah, ki loči med lojenimi svečami (labracei) in svečami iz čebeljega voska (cerei). V družbi sveč so se pojavili tudi svečniki, ki so bili zelo podobni današnjim "sodobnim" svečnikom. Izdelani so bili iz najrazličnejših kovin, kamna, gline ali lesa.

Po propadu rimskega cesarstva in s pojemanjem moči rimske kulture je v zgodnjem srednjem veku (5.-10. stoletje) prišlo tudi do prekinitve tgrovskih poti z Mediteranom. Oljčno olje je postalo nedostopno večjemu delu Evrope, posledično pa se je razširila uporaba sveč, ki so jih najprej začeli uporabljati za razsvetljavo v krašanskih cerkvah, še posebej po letu 391, ko je v času vlade cesarja Teodozija I. krščanstvo postalo državna vera. Uporaba sveč je spodbudila nastanek svečnikov in lestencev, ki so bili večinoma izdelani iz dragocenih materialov in se prav zato niso ohranili do današnjih dni. Njihov bledi odsev predstavljajo štirje ohranjeni romanski lestenci.

Še v času visokega srednjega veka (11.-13. stoletje) je bila razsvetljava v domovih omejena le na najnujnejše. Vse do 14. stoletja so izdelovali svetila kot samostojne umetnoobrtne izdelke predvsem za cerkve in dvor. V cerkvah se je uveljavila praksa, da je bil pri bogoslužnih opravilih ob vsaki strani bodisi pred olatrjem ali za njim postavljen po en par svečnikov. Svečniki, izdelani v posvetne namene, so po obliki sledili cerkvenim, razlikovali so se le v simboliki okrasa.

Pozni srednji vek (14.-15. stoletje) je v kulturo in življenje prinesel velike spremembe. Razvijati se je začelo meščanstvo, ki si je gradilo lastna bivališča in jih opremljalo po svojem okusu, tudi z bogato okrašenimi svetili. Za njihove potrebe so začeliprozvajalci uporabljati medenino, ki je bila po lesku zelo podobna zlatu. Že v času romanike je imela obrt predelave bakra in medenine svoje središče na območju med rekama Maaso in Moselo, kjer je mesto Dinant v 13. in 14. stoletju postalo središče izdelovanja predmetov iz bakrenih zlitin. Svoje izdelke, med katerimi so bili tudi številni svečniki, so izvažali po vsem svetu. Posebno skupino v času poznega srednjega veka predstavljajo svečniki v podobi služabnika. Izdelovali so jih iz medenine v tehniki ulivanja in so kmalu postali zelo priljubljeni. Njihovi proizvodni centri so bili v Dinantu, Flandriji in južni Nemčiji. Služabnik, ki je oblečen po modi tedanjega časa, stoji na trinožnem podstavku z zoomorfno oblikovanimi zaključki nog, z rokama pa podpira pladnja, okrašena v gotski maniri, na kateri sta tulca za sveči. Doslej smo na širšem Evropskem prostoru našli že štiriintrideset povsem identičnih tovrstnih svečnikov.



Mojca Šifrer Bulovec

Svetila, s katerimi so si ljudje svetili pred iznajdbo električne žarnice

Človeško oko lahko v mraku in temi zazanava le silhuete. Zato nam ljudski pregovor: Zvečer s kuram spat, zjutraj s ptički vstat, da je treba iskat" pove, da so ljudje tisočletja svoje življenje in delo prilagajali vsakodnevnemu ritmu dneva in noči. Kljub temu so si z različnimi svetili v dolgih jesenskih in zimskih večerih prizadevali podaljšati svetlost dneva.

V pradavnini je človek udomačil ogenj, ki je na odprtem ognjišču pradstavljal prvo umetno svetilo. Poleg njega so si ljudje ob delu in na poti svetili še s trskami in baklami.

V antičnem času so se tem svetilom pridružile oljenke, sveče in laterne. S svetili, izdelanimiiz lesa, slame, smole, loja, maščobe, olja in voska, so si ljudje svetili še ves srednji vek in velik del novega veka.

Prvo večje znanstveno zasnovano svetilo predstavlja Argandova oljna svetilka, ki jo je leta 1784 patentiral Švicar Aime Argand. Tehnična izvedba Argandove svetilke je dala tudi osnovo za izdelavo plinske svetilke, izdelane sredi 19. stoletja.

V šestdesetih letih 19. stoletja je Argandovo svetilko začela izrivati svetilka na petrolej- petrolejka. Leta 1853 jo je izumil Poljak Ignacij Lukasiewicz. Prednost petrolejke je bila v tem, da je bil petrolej cenejši od olja, hkrati pa je svetil s čistejšim plamenom. Konec 19. stoletja so za razsvetljavo odkrili uporabo acetilenskega plina, ki nastane ob stiku karbida z vodo. Te svetilke- karbidovke so sprva rabili v vojaške namene, v začetku 20. stoletja pa za razsvetljavo v rudnikih in ponekod tudi v bivalnih prostorih.

Kljub tehnično izboljšanim svetilom so si ljudje po nekaterih domovih še vse do preloma 19. v 20. stoletje svetili s svetili iz prazgodovinske in antične dobe.



Biljana Ristić

Oblikovne značilnosti električnih svetil od konca 19. do druge polovice 20. stoletja

Bivalna kultura nekega obdobja odraža življenjske navade, potrebe, materialne in tehnične zmogljivosti. Želja po domačnosti in praktičnosti je potemtakem vpeta v človekov vsakdanjik. Nekoč je bil najpomembnejši element svetlobnega telesa funcionalnost, v modernem času pa do izraza brez zanemarjanja učinkovitosti prihaja tudi estetski element v oblikovanju svetilk.

Na predavanju bomo dali poudarek predvsem slogovnim značilnostim svetilk, ki sopomenile prelomnico v razvoju svetlobe pri nas ter nam še danes razkrivajo okus in potrebe preteklih časov. V 20. stoletju se je z rojstvom modernizma rodila vrsta gibanj v katerih so eksperimentirali s tehniko in obliko. Električna svetila so bila industrijsko izdelana, vloga načrtovalca oziroma oblikovalca pa se je omejila na risanje načrtov in skic. Opuščali so ornamentiko ter se ob tem sklicevali na geometrične osnove. Ploskovite in prostorninske sestavine so se osamosvojile in bile umeščene v doslej neznane in na novo kombinirane tvorbe.

Preko secesije, Art decoja in drugih slogovnih značilnosti bomo spoznali govorico umetnosti, ki je dobila družbeno funkcijo in s tem postala dosegljiva vsakomur. Umetniki so združili umetnost s poznavanjem moderne tehnologije in ustvarili gibanja, ki so vnesla lepoto v industrijsko izdelane predmete.



Kratki življenjepisi

Biljana Ristić

Kustosinja za zgodovino, zaposlena v Loškem muzeju Škofja Loka od leta 2010, se ukvarja s področjem kulturne, vojne in povojne zgodovine ter industrijsko in športno dediščino.

Jože Štukl

Mag. arheologije, muzejski svetovalec, zaposlen v Loškem muzeju Škofja Loka od leta 2000. Ukvarja se z vsemi arheološkimi obdobji s posebnim poudarkom na pozni antiki in srednjem veku. Posebno pozornost pa v zadnjem desetletju posveča proučevnaju ognjenega in hladnega oroćja ter vojaških odlikovanj.

Mojca Šifrer Bulovec

Višja kustosinja za etnologijo, zaposlena v Loškem muzeju Škofja Loka od leta 1995, se ukvarja s področjem obrti, ljudske umetnosti in bivalne kulture.


Dogodki
IZLOŽBE DOMIŠLJIJE Prodajne razstave umetnikov in rokodelcev

Vljudno vabljeni na odprtje Izložb domišljije, prodajnih razstav umetnikov in rokodelcev v Škofji Loki. V skupni akciji se tokrat povezuje kar 16 organizacij iz Škofje Loke ter več kot 60 posameznikov.


Muzejski večer ob 150 letnici rojstva Ivana Groharja

Kulturno središče Stare Žiri, Tabor 2, Žiri

Kustosinja Loškega muzeja Barbara Sterle Vurnik nam bo ob jubileju spregovorila predvsem o Groharju v povezavi s Škofjo Loko in okolico. Tudi s pomočjo slikovnega gradiva nam bo skušala predstaviti Groharjevo zgodbo in razstavo, ki jo je letos postavila v Loškem muzeju ob slikarjevi 150-letnici rojstva.

Odprtje razstave MAUSAR - ŽIROVSKI APELLES

Kulturno središče Stare Žiri, Tabor 2, Žiri

Letošnje leto obeležujeta 90. letnica rojstva žirovskega slikarja, pisatelja in glasbenika Jožeta Peternelja – Mausarja in donacija njegovih osebnih predmetov, ki jo je Muzej Žiri pred časom pridobil od umetnikovih dedinj. Ob tej priliki smo pripravili priložnostno razstavo, na kateri predstavljamo Mausarja ne samo kot slikarja, ampak preko njegovih osebnih predmetov odkrivamo različne vidike njegove zanimive osebnosti.



Arhiv »

Loški muzej Škofja Loka, Grajska pot 13 , 4220 Škofja Loka
tel.: +386 4 517-04-00, fax: +386 4 517-04-12
E-Mail: info@loski-muzej.si