Platnarstvo na Loškem je vzpodbudilo tudi razvoj barvarske ali "firbarske" obrti. V pisanih virih je ta obrt prvič omenjena leta 1673, ko so barvarji iz Škofje Loke, Tržiča in Radovljice pristopili k podružnici ljubljanskega barvarskega ceha v Kranju. Z barvanjem, kot domačo obrtjo, so se na podeželju ukvarjali tudi kmetje. Na Loškem je bilo v 18. in 19. stoletju največ "firbarskih" delavnic v Škofji Loki (leta 1752 pet, leta 1840 šest), posamične pa so delovale še v Gorenji vasi, Žireh in Železnikih. Loški barvarski mojstri in pomočniki so svoje znanje izpopolnjevali tudi na Češkem in Moravskem, v Nemčiji in Avstriji. Platno so v začetku le barvali, v 19. stoletju pa so začeli nanj tiskati tudi vzorce. Potiskano platno je bilo namenjeno predvsem za predpasnike in rute. Z nazadovanjem domačega platnarstva od srede 19. stoletja dalje so imeli tudi "firbarji" vedno manj dela. Zaradi uvoza cenejšega, industrijsko izdelanega bombažnega blaga, je tudi barvarska obrt na začetku 20. stoletja povsem zamrla.
•  foto.: Barvarska zbirka (D/610)
•  foto.: Trgovec prodaja barvano platno. Detajl freske Sv. Nedelje na cerkvi v Crngrobu pri Škofji Loki, okoli leta 1460. (M/4054)
•  foto.: Barvarstvo ( Gaberščik)