Izdelovanje klekljanih čipk je na loško ozemlje prišlo šele v drugi polovici 19. stoletja iz rudarske Idrije, kjer se čipke prvič omenjajo leta 1696. Klekljanje se je na Loškem razširilo po vsej Poljanski in Selški dolini, s središčema v Žireh in Železnikih. Vedno večje povpraševanje po kvalitetni čipki je vzpodbudilo Osrednji zavod za žensko domačo obrt na Dunaju, da je na začetku 20. stoletja na loškem ozemlju ustanovil kar štiri klekljarske šole. Po ustanovitvi šol se je klekljarstvo še bolj razmahnilo. Tako je leta 1938 na Žirovskem klekljalo 2500 oseb, za Selško dolino ni podatkov. Prodaja klekljanih čipk je bila na samem začetku povezana izključno s prekupčevalci, šele v drugi polovici 19. stoletja se je razvila prava trgovina s čipkami. Prvo takšno prodajalno je leta 1888 odprl Anton Primožič iz Žirov. Zanj je leta 1914 klekljalo kar 3000 ljudi, čipke pa je na terenu zbiralo kar 56 oseb. On in ostali trgovci so jih pred letom 1940 prodajali po Avstriji, Nemčiji, Švici, Franciji, Veliki Britaniji, skandinavskih deželah, Italiji, Češki, Hrvaški, Srbiji, Hercegovini, Romuniji, Turčiji in ZDA. Kljub temu, da je bil za same klekljarice zaslužek majhen, je organizirana trgovina le predstavljala stalen vir dohodka. V zbirki je prikazan tudi tehnološki in oblikovni razvoj klekljanih čipk v posameznih časovnih obdobjih.
•  foto.: Klekljarska zbirka
•  foto.: Ita Rina v klekljani večerni oblek pred letom 1941. Naklekljalo jo je 36 žirovčank v 18 dneh. (F/3362)
•  foto.: Čipkarska šola v Železnikih, pred letom 1941. (F/3359)