English
Domov   >   Stalne zbirke   >   Etnološške zbirke   >   Platnarstvo
Mlin- muzej na prostem
Arheološške zbirke
Visoška domačija pripoveduje
Kulturno zgodovinska zbirka
ŠŠkofjelošški pasijon
Umetnostno zgodovinska zbirka
Etnološške zbirke
Nošša
Črna kuhinja
Svetila
Stavbarstvo
Poljedelstvo
ŽŽivinoreja
Prehrana
Promet in transport
Klekljana čipka
Sitarstvo
Klobučarstvo
Glavnikarstvo
Platnarstvo
Barvanje platna
Mali Kruhek
Umetno cvetje
Skrinja
ŠŠkoparjeva hišša-muzej na prostem
Dražžgošše med drugo svetovno vojno
Zbirka novejšše zgodovine
Prirodoslovna zbirka
Platnarstvo« Nazaj
Na loškem ozemlju je bila kultura lanu nekdaj zelo razširjena, o čemer pričajo v urbarjih popisane podložniške dajatve že od 12. stoletja dalje. V 18. stoletju je bila Škofja Loka središče gorenjskega platnarstva. Sredi tega stoletja je bilo v tem mestu 21 tkalcev, na podeželju pa jih je bilo kar 374. Mestni tkalci s pomočniško ali mojstrsko izobrazbo so tkali kakovostnejše, včasih tudi vzorčasto platno. Tako je tkalec Jožef Bernik iz Škofje Loke imel v svoji knjigi iz leta 1878 narisanih in opisanih kar 76 vzorcev za tkanje brisač, prtičkov, namiznih prtov, oblek in tapetniškega blaga. Trgovina s platnom je bila živahna že vsaj od 15. stoletja naprej. Proti koncu 17. stoletja, v 18. in 19. stoletju se je prodaja še bolj razmahnila, saj so platno in sukanec meščani in kmetje prodajali v Nemčijo, Furlanijo, Trst in na Reko, od tod pa še naprej v beneško Istro, Dalmacijo, Benetke, italijansko pokrajino Romagno, Neapelj, Apulijo in na Sicilijo. V drugi polovici 19. stoletja je loško platnarstvo začelo počasi propadati. Vzrokov za to je bilo več. Leta 1858 so ukinili zaščitni zakon, ki je do tedaj domače tkalce ščitil pred tujo konkurenco, vse bolj se je uveljavljalo industrijsko izdelano bombažno blago, upadati pa je začelo tudi povpraševanje po laneni jadrovini, saj so na morju jadrnice vse bolj nadomeščali parniki. Lan pa niso rabili le za platno, iz semena so stiskali laneno olje, ki so ga uporabljali kot zdravilo, za beljenje, pripravo oljnih barv in razsvetljavo.
•  foto.: Platnarska zbirka (D/607)
•  foto.: Tkalski vzorec narisan v knjigi Jožefa Bernika iz Škofje Loke leta 1878.
•  foto.: Žena sedi ob kolovratu (?) in prede laneno nit, druga jo navija na motovilo, tretja zlaga kos lanenega platna, zadnja pa sedi ob posebni pletilni pripravi, narejeni iz lesenega okvirja, na katerem so navezane niti, ki juh žena med sabo prepleta s prsti. Detajl freske Sv. Nedelje na cerkvi v Crngrobu pri Škofji Loki, okoli leta 1460. (M/4060)





Na vrh
Dogodki
IZLOŽBE DOMIŠLJIJE Prodajne razstave umetnikov in rokodelcev

Vljudno vabljeni na odprtje Izložb domišljije, prodajnih razstav umetnikov in rokodelcev v Škofji Loki. V skupni akciji se tokrat povezuje kar 16 organizacij iz Škofje Loke ter več kot 60 posameznikov.


Muzejski večer: Škofjeloški grad med drugo svetovno vojno in po njej ter usoda njegovih lastnic

Galerija Franceta Miheliča, Kašča

Na muzejskem večeru bo kustos Loškega muzeja Jože Štukl predstavil, kaj se je dogajalo z Loškim gradom in njegovimi lastnicami uršulinkami tekom druge svetovne vojne in po njej. 

Študijski krožek Ločanke

Muzejska soba, Loški muzej Škofja Loka

Letos nadaljujemo raziskovanje žensk »Ločank«, ki so s svojim delom pustile pomembne sledi v naši kulturni, prosvetni, znanstveni ali umetniki dediščini. Skozi raziskavo arhivskega gradiva, zbiranje spominov in fotografij bomo osvetlili življenje žensk, ki so živele in ustvarjale v Škofji Loki ali tistih žensk, ki so bile rojene v Škofji Loki in so delovale v drugih slovenskih krajih ali celo v svetu. Študijski krožek vodi kustosinja Loškega muzeja Biljana Ristić, krožku se lahko pridružite kadarkoli.

Muzejski večer ob 150 letnici rojstva Ivana Groharja

Kulturno središče Stare Žiri, Tabor 2, Žiri

Kustosinja Loškega muzeja Barbara Sterle Vurnik nam bo ob jubileju spregovorila predvsem o Groharju v povezavi s Škofjo Loko in okolico. Tudi s pomočjo slikovnega gradiva nam bo skušala predstaviti Groharjevo zgodbo in razstavo, ki jo je letos postavila v Loškem muzeju ob slikarjevi 150-letnici rojstva.

Odprtje razstave MAUSAR - ŽIROVSKI APELLES

Kulturno središče Stare Žiri, Tabor 2, Žiri

Letošnje leto obeležujeta 90. letnica rojstva žirovskega slikarja, pisatelja in glasbenika Jožeta Peternelja – Mausarja in donacija njegovih osebnih predmetov, ki jo je Muzej Žiri pred časom pridobil od umetnikovih dedinj. Ob tej priliki smo pripravili priložnostno razstavo, na kateri predstavljamo Mausarja ne samo kot slikarja, ampak preko njegovih osebnih predmetov odkrivamo različne vidike njegove zanimive osebnosti.



Arhiv »

Loški muzej Škofja Loka, Grajska pot 13 , 4220 Škofja Loka
tel.: +386 4 517-04-00, fax: +386 4 517-04-12
E-Mail: info@loski-muzej.si