Prvi naseljenci so tudi na loškem ozemlju zemljo za njive pridobivali s požiganjem gozdov, postopoma pa se je vse bolj uveljavilo orno poljedelstvo. Lesene pluge, "drevesa", so kmetje uporabljali še vse do začetka 20. stoletja, ko so jih začeli zamenjevati z železnimi. Le-ti so docela izpodrinili lesene šele v času med obema svetovnima vojnama. Tudi brane so bile sprva lesene, šele pozneje železne, s cepci pa so ponekod mlatili še vse do druge svetovne vojne. Razstavljeno poljedelsko orodje, ki so ga kmetje uporabljali pri oranju, setvi, pletvi, žetvi, mlačvi ter čiščenju, merjenju in shranjevanju žita ter spravljanju okopavin, je iz obdobja od konca 19. do sredine 20. stoletja. Kaj so kmetje sejali in sadili od 12. stoletja dalje, lahko beremo v urbarjih. Med žiti so sejali oves, pšenico in rž, na Sorškem polju pa tudi hmelj in ječmen, iz katerega so do leta 1501 varili pivo. Med stročnicami so sadili fižol in bob. Pozneje, v 16. stoletju, so med žiti sejali pšenico, oves, rž in soržico (mešanica pšenice in rži), pa ječmen in proso, v 17. stoletju se počasi uveljavi tudi ajda. Krompir so začeli saditi na prelomu 18. v 19. stoletje, koruza pa se dokončno uveljavi v drugi polovici 19. stoletja. Deteljo so kot krmno rastlino sejali od 18. stoletja dalje. Zelo pomemben je bil tudi lan, ki mu v pisanih virih sledimo od 12. do začetka 20. stoletja. Sejali so ga zaradi prediva za platno in lanenega olja.
•  foto.: Poljedeljska zbirka
•  foto.: Merniki za merjenje žita
•  foto.: Mlačev žita na mlatilnici, ki jo poganja parna lokomobila. Fotografirano na samostanskem vrtu loških uršulink pred letom 1941. (5690)