Prehrana večine prebivalstva na loškem ozemlju je bila nekdaj zelo enolična. Jedli so predvsem močnata jedila: kaše (ajdova, prosena, ječmenova), žgance, štruklje in sok. Kruh iz bele pšenične moke je bil na mizi le ob velikih praznikih. Takrat so spekli tudi potico, pogačo ter ocvrli bobe in flancate. Od zelenjave so uživali fižol, bob, grah, sladko in kislo zelje ter repo, korenje in kolerabo. Krompir se je uveljavil šele v 19. stoletju. Sadje, predvsem češplje, hruške, jabolka in češnje, so uživali sveže, kuhano, pečeno ali sušeno. Iz njega so stiskali tudi mošt ali kuhali žganje. Jedilnik so si bogatili tudi z gozdnimi sadeži. Mleko so uživali sveže ali predelano v sir, skuto ali surovo maslo. Razen pri premožnejših, je bilo meso redko na mizi. Najbolj znane loške jedi so: loška smojka, loška medla, pečena kaša, »loška mešanca«. Jedi so zajemali iz skupne sklede z lesenimi žlicami. Kovinski jedilni pribor in krožnike so na kmetih začeli uporabljati šele v začetku 20. stoletja. V vitrinah je razstavljena raznovrstna glinena, železna in lesena posoda za pripravo in shranjevanje jedil ali pijač ter kuhinjsko orodje.
•  foto.: Zbirka Prehrana
•  foto.: Loške uršulinke so leta 1937 organizirale šest mesečno kmetijsko – gosodinjsko šolo na Loškem gradu. (5695)
•  foto.: Peka kruha. Detajl freske Sv. Nedelje na cerkvi v Crngrobu pri Škofji Loki, iz leta 1460. (M/4044)