Loško gospostvo s središčem v Škofji Loki se razprostira v zahodnem delu slovenskega predalpskega sveta v porečju Poljanske in Selške Sore. Ti dve reki prečkata to ozemlje nekako v smeri zahod - vzhod in tako s svojima dolinama že od nekdaj povezujeta Gorenjsko s Primorsko in še širše, vzhodnoalpski prostor s Furlanijo in Italijo. Cestam po obeh dolinah lahko sledimo od rimskega obdobja v srednji vek. Že zelo zgodaj se omenja kot pomembna prometna pot Škofjeloška ali Tolminska cesta, ki je vodila iz Škofje Loke po Poljanski dolini in naprej skozi Cerkno, Tolmin in Kobarid v Čedad. Ta cesta je bila pomembna tudi zaradi cerkveno-politične povezave velikega dela slovenskega ozemlja z oglejsko cerkveno upravo, s sedežem v Vidmu. V 14. in 15. stoletju je bila prometno živahna tudi Selška dolina. Tedaj so iz fužin v Železnikih tovorili razne železarske izdelke čez Sorico v Baško grapo in naprej proti Čedadu. Že v 16. stoletju je pomen Škofjeloške ceste začel upadati, saj je nova meja med Avstrijo in Beneško republiko presekala stare prometne povezave. Večji del trgovine se je proti koncu srednjega veka preusmeril na Ljubljansko cesto, ki je vodila proti Trstu in Reki. Nekoliko živahnejši promet je prinesla v te kraje leta 1870 zgrajena gorenjska železnica, ki se je loškega ozemlja samo dotaknila. Prevoz pošte, ljudi in raznega blaga so tako še naprej opravljali z vozmi. Redni avtobusni prevoz je na Loškem stekel šele na začetku 20. stoletja. V zbirki promet in transport razstavljeni predmeti prikazujejo razna prometna sredstva. Za lažjo hojo po snegu so si nekdaj pomagali s "krpljami", na strmih pobočjih pa so kmetje uporabljali "krampeže". Drva iz gozda in razne poljske pridelke ter sadje so prenašali s košarami, "škundrami« ali »cajnami", seno, listje in gnoj pa s koši. Bogatejši ljudje so se pozimi prevažali s sanmi, v katere so vpregli konje. Za spravljanje večjih količin pridelkov, lesa in gnoja so se uporabljali samotežne in vprežne sani, kot prikazujejo razstavljene fotografije.
•  foto.: Zbirka Promet in transport
•  foto.: Kolesarja iz Poljanske doline leta 1937 (8100)
•  foto.: Tovorjenje žita v mlin. Detajl freske Sv. Nedelje na cerkvi v Crngrobu pri Škofji Loki, iz leta 1460. (M/4040)