English
Domov   >   Stalne zbirke   >   Etnološške zbirke   >   Sitarstvo
Mlin- muzej na prostem
Arheološške zbirke
Visoška domačija pripoveduje
Kulturno zgodovinska zbirka
ŠŠkofjelošški pasijon
Umetnostno zgodovinska zbirka
Etnološške zbirke
Nošša
Črna kuhinja
Svetila
Stavbarstvo
Poljedelstvo
ŽŽivinoreja
Prehrana
Promet in transport
Klekljana čipka
Sitarstvo
Klobučarstvo
Glavnikarstvo
Platnarstvo
Barvanje platna
Mali Kruhek
Umetno cvetje
Skrinja
ŠŠkoparjeva hišša-muzej na prostem
Dražžgošše med drugo svetovno vojno
Zbirka novejšše zgodovine
Prirodoslovna zbirka
Sitarstvo« Nazaj
Sitarji so iz konjske žime tkali sita, ki so jih uporabljali za presejanje moke, za pasiranje in podobno. Pisani viri sitarsko obrt prvič omenjajo leta 1598. Tedaj so sita izdelovali predvsem v Bitnjah in Stražišču. Na začetku so se s sitarstvom kot domačo obrtjo predvsem pozimi ukvarjali le kmečki posestniki. Po 16. stoletju pa je ta dejavnost prehajala v roke kajžarjev in gostačev. Temu najrevnejšemu sloju prebivalstva na vasi je tkanje sit iz konjske žime pomenil glavni vir zaslužka. V tej dejavnosti se je že v 16. stoletju močno uveljavilo založništvo. Trgovci – založniki so zalagali sitarje z žimo ter prevzemali njihove izdelke. Žimo so kupovali na Kranjskem in Bavarskem, nato pa so sita izvažali v Italijo, Nemčijo, Belgijo, Francijo, Španijo, pa tudi na Ogrsko in v Romunijo. Loški sitarji in trgovci so leta 1658 ustanovili tudi svoj ceh ter ga posvetili Devici Mariji. V 70. letih 19. stoletja se je s sitarstvom v vaseh med Kranjem in Škofjo Loko preživljalo kar 2000 ljudi, na začetku 20. stoletja pa še 900, od teh dve tretjini žensk in ena tretjina moških. Z odkritjem novih materialov, predvsem najlona, je ta obrt v 50. letih 20. stol. popolnoma zamrla.
•  foto.: Sitarska zbirka (D/602)
•  foto.: Skupina sitarjev leta 1903 pri svojem delu: zabijanjem »knofov«, »navlačevanju« in tkanju. (Dom in svet, 1903, str. 613)
•  foto.: Sito iz konjske žime stkejo na statvah.



Na vrh
Dogodki
Odprtje razstave Prosojni dokumenti časa, Fotografije na steklo iz depoja Loškega muzeja

Galerija Ivana Groharja

V Loškem muzeju hranimo tematsko in avtorsko raznoliko zbirko negativov na steklo. Nekaj tisoč steklenih plošč je bilo ali darovano ali pa jih je muzej odkupil.


Študijski krožek LOČANKE

Dnevna soba Loškega muzeja

Pogosto ugotavljamo, da so ženske v slovenski zgodovini spregledane. Najpogostejši ženski vlogi v zgodovini sta bili materinska in gospodinjska. Na Slovenskem so ženske aktivneje, zlasti na literarnem področju, začele nastopati v javnosti šele sredi 19. stoletja. Volilno pravico pa so dobile veliko pozneje, v drugi polovici 20. stoletja. 

Odprtje razstave LOKA : ANKARA : LOKA, Evrazijsko vrvenje Hakana Esmerja

Galerija na Gradu

Slikar Hakan Esmer je v letu 2017 sodeloval v rezidenčni izmenjavi umetnikov, ki sta jo organizirala Loški muzej Škofja Loka in galerija Güler Sanat iz Ankare.


Arhiv »

Loški muzej Škofja Loka, Grajska pot 13 , 4220 Škofja Loka
tel.: +386 4 517-04-00, fax: +386 4 517-04-12
E-Mail: info@loski-muzej.si