V razvoju pohištvene umetnosti je skrinja najstarejši in dolga stoletja najpomembnejši del notranje opreme evropskega človeka. Uporabljali so jo za shranjevanje najrazličnejših stvari (obleka, živila, listine, denar), v srednjem veku pa so jo uporabljali tudi kot stol ali posteljo. V Sloveniji je prvič upodobljena okoli leta 1460 na freski Svete Nedelje v Crngrobu pri Škofji Loki . V plemiških in meščanskih domovih se je skrinja na Slovenskem obdržala do poznega klasicizma (17., 18. stoletje), v kmečkem okolju pa vse do konca 19. stoletja. Ponekod so jo v ženitovanjskih običajih uporabljali še v 1. polovici 20. stoletja. Najstarejša oblika skrinje je deblak, izvotljen iz grobo obtesanega debla, obdanega z železnimi trakovi. V Sloveniji lahko sledimo razvoju skrinje šele od njene mlajše oblike, t.i. tesane skrinje, ki so jo Slovani poznali že v pradomovini. Narejena je iz tesanih desk, vstavljenih v štiri izžljebljene opornike na vogalih, s strehastim ali ravnim pokrovom. Z razvojem mizarske tehnologije se v 15. in 16. stoletju na Slovenskem, se poleg tesane uveljavi tudi zabojna skrinja, ki ima obliko zaboja s podstavkom. Deske so med seboj povezane z rogljičenjem ali cinkanjem. V pozni renesansi so skrinji odstranili podstavek in jo postavili na noge. V kmečkem okolju se je razvila skrinja s konstrukcijskim poudarkom na bočnih stranicah. Pod vplivom južnonemške renesanse se na Gorenjskem v 17. stoletju uveljavi krašenje skrinj z arhitekturnimi elementi. Skrinje so porisane z geometrijsko motiviko. Ta tip skrinj uvrščamo med arkadne ali fasadne. Z renesančno oblikovano arkadno skrinjo so v alpskem področju združeni začetki večbarvnega slikarskega oblikovanja skrinj, ki se je na Gorenjskem razvilo ob koncu 18., razcvet pa doživelo v 19. stoletju. Glede na kompozicijsko zasnovo na čelnih stranicah se v tem obdobju uveljavijo skrinje z dvemi do petimi uokvirjenimi polji. Poslikane so z geometrijsko, cvetlično, predmetno in figuralno motiviko.
•  foto.: Najstarejša upodobitev skrinje na Slovenskem je na freski Sv. Nedelje na cerkvi v Crngrobu pri Škofji Loki, okoli leta 1460.
•  foto.: Arkadna skrinja iz leta 1687, s konstrukcijskim poudarkom na bočnih stranicah.
•  foto.: Poslikana skrinja z letnico 1850, je delo neznanega slikarja »belih skrinj in ptičjih figuric«, ki je deloval na Loškem.