Loško gospostvo je bilo vseskozi največje in najbolj enotno zemljiško gospostvo na Kranjskem. Njegovi začetki segajo v leto 973, ko je nemški cesar Oton II. podelil freisinškemu škofu Abrahamu Loko (današnjo Staro Loko), Selško in Poljansko dolino ter Sorško polje. Loško gospostvo je trajalo do leta 1803, ko ga je podržavila habsburška monarhija. V zbirki je predstavljenih šest za Škofjo Loko zelo pomembnih freisinških škofov, darilna listina Otona II., loški grb na plošči Wolfganga Schwarza, relief loškega ozemlja, freisinški grb ter brižinski spomeniki.