V hodniku severnega trakta je na ogled živalstvo loškega ozemlja, ki se razteza od Sorškega polja z nadmorsko višino 345 m, do vrha Porezna visokega 1630 m. Največja zbirka na Gorenjskem obsega predstavnike rib, plazilcev, ptičev in sesalcev. V zbirki je 105 vretenčarjev, katerih število vsako leto narašča. Posebej obiskovalca razveselijo postavitve s podobami iz narave, zasnovane tako, da vzbujajo vtis plastičnosti. Oko pritegne srnjakova družina, zveri, lisičja družina in skupina ježev. Mogočni planinski orel, ki je uplenil zimsko obarvanega planinskega zajca, prikazuje neizprosni zakon narave in vpetost živali v prehranjevalno verigo. V naravoslovni zbirki si lahko ogledamo: ribe, plazilce, vodne ptice, ujede, sove, kure, žolne, ptice nepevke, ptice pevke, žužkojede, zajce, glodalce, zveri in lihoprste kopitarje.

SLIKARSKI CIKEL MAJE ŠUBIC

Prirodoslovno zbirko  dopolnjuje najnovejši  Slikarski cikel Maje Šubic z upodobitvami motivov iz rastlinskega sveta. Del razstavljenega opusa obsegajo akvareli, koncipirani po principu herbarijev, v katerih so zajete nekatere značilne cvetlice iz lokalnega, škofjeloškega sveta, točneje z grajskega vrta. Del opusa pa predstavljajo freske, ki se tematsko in formalno vežejo na znanstveni svet Charlesa Darwina, zlasti na njegove dnevniške zapiske na področju  raziskovanja botanike. S tem poveže oddaljen svet in  preteklost z današnjim časom in domačim, lokalnim okoljem v univerzalno podobo in zgodbo o naravi. Razstavljeni opus predstavlja most med sodobno loško umetniško produkcijo in starejšo umetnostjo, saj hkrati dopolnjuje tudi obstoječo umetnostnozgodovinsko zbirko, zlasti predstavitev dediščine  umetnikov iz rodbine Šubic, ki je na ogled v sosednjem hodniku in predstavitev srednjeveških fresk v pritličju. Dela škofjeloške slikarke Maje Šubic tako pomenijo nadaljevanje kontinuitete umetniškega ustvarjanja znamenite rodbine Šubic, pa tudi freskantskega slikarstva na slovenskem, saj je ena redkih slovenskih umetnic, ki se danes še ukvarja s tehniko freske.