English
Mlin- muzej na prostem
Arheološške zbirke
Visoška domačija pripoveduje
Kulturno zgodovinska zbirka
ŠŠkofjelošški pasijon
Umetnostno zgodovinska zbirka
Etnološške zbirke
ŠŠkoparjeva hišša-muzej na prostem
Dražžgošše med drugo svetovno vojno
Zbirka novejšše zgodovine
Prirodoslovna zbirka
Umetnostno zgodovinska zbirka« Nazaj
SREDNJEVEŠKA UMETNOST

Srednjeveška umetnost je v zbirki vezana predvsem na kopije pomembnejših fresk iz nekaterih okoliških cerkva, ki prav zaradi svojih gotskih stenskih poslikav spadajo v vrsto najpomembnejših  slovenskih srednjeveških kulturnih spomenikov. Težišče predstavlja kopija freske Sv. Nedelje iz cerkve Marijinega Oznanjenja v Crngrobu. Originalna freska je delo mojstrov izjemno vplivne in ene najpomembnejših srednjeveških delavnic v našem prostoru, Janeza Ljubljanskega iz časa med leti 1455-1460. Freska, ki velja za eno najpomembnejših slovenskih srednjeveških poslikav in se sicer nahaja na zunanjščini zahodne fasade Cerkve, je doslej že močno zbledela zato je njena kopija, ki jo je po letu 1955 izdelal Marjan Tršar, še posebej dragocena. Sicer pa kopija s svojo bogato ikonografijo, ki opisuje vsakdanje življenje srednjeveškega človeka, zaradi dokumentarne vrednosti predstavlja tudi vezni člen med drugimi zbirkami Loškega muzeja.
V zbirki so  med drugim predstavljene tudi kopije  fresk iz Cerkve na Suhi, kjer sta delovala Suški mojster in znameniti gotski freskant Jernej iz Loke in kopije fresk iz prezbiterija Cerkve na Križni Gori. Slednji je bil poslikan leta 1502 in je delo mojstra iz kroga bavarskega slikarja Jana Polacka, katerega freske predstavljajo najdoslednejšo uveljavitev gotskega realizma na slovenskem. Srednjeveško zbirko zaokrožuje dragocen lesen gotski kip Sv. Florijana iz Sopotnice iz okoli sr. 15. stoletja, ki je domnevno delo »Gorenjskega rezbarja«.


DRAŽGOŠKI OLTARJI

Štirje veliki zlati oltarji iz,  leta 1942 požgane podružnične  cerkve Sv.Lucije v Dražgošah, predstavljajo ene najbogatejših slovenskih zlatih oltarjev. Gre za tip baročnega, bogato rezljanega in pozlačenega  lesenega oltarja, tipičnega za 17. stoletje na slovenskem. Oltarji prikazujejo razvoj rezbarstva v 17.stoletju na loškem, od stranskega oltarja sv. Ane, loške delavnice Jamškov iz leta 1628 z znamenji italjanske renesanse, preko že povsem baročnega oltarja sv. Novine s severnjaškimi vplivi iz leta 1660, do glavnega oltarja sv. Lucije, južnaškega tipa, ki ga je leta 1658 izdelal Mojster Jakob Korneli iz Ljubljane in do oltarja sv. Antona iz leta 1689, ki je že mešanica severnjaškega in južnaškega tipa in je delo mojstra, ki je izdelal tudi oltar sv. Novine.



SLIKARSTVO OD 17. DO 19. STOLETJA

Slikarsko dediščino, ki zajema v pritličju obdobje od 17. do 19. stoletja zaznamujejo predvsem portretno slikarstvo, svetniške podobe in votivne slike. Med zastopanimi slikarji, ki jih hrani oddelek, so tudi nekatera domnevna dela znamenitih avtorjev iz obdobja baroka, predvsem  Fortunata Berganta-najizvirnejšega mojstra baročnega slikarstva na Slovenskem, Valentina Metzingerja –enega najkvalitetnejših in plodovitejših baročnih slikarjev ter Leopolda Layerja in njegovega kroga, čigar delo že prevaja barok v poljudno podobarstvo 19. stoletja. Del te zbirke, zlasti portreti in vedute, je kot dopolnilo postavljen tudi v kulturnozgodovinskih zbirkah. Med njimi je v zbirki Mesta predstavljena tudi velika Votivna slika Škofje Loke v požaru iz leta 1698, ki je zaradi svoje edinstvene dokumentarne vrednosti eden pomembnejših predmetov celotnega muzejskega fundusa.

LOŠKI SLIKARJI 19. IN  20. STOLETJA

Na koncu hodnika so, kot poseben segment zbirke, najprej na ogled  dela posameznih predstavnikov rodbine Šubic iz Poljan, iz katere poleg ljudskih podobarjev, ki so s svojim delovanjem v preteklosti močno zaznamovali loške kraje, izvirajo tudi nekateri znameniti slovenski slikarji. Med njimi sta pomembna zlasti brata Janez ml. Šubic in Jurij Šubic, ki sta delovala v drugi polovici 19. stoletja in veljata za pionirja realizma v slovenskem slikarstvu, Jurij Šubic poleg tega velja tudi za prvega slovenskega predstavnika plenerizma. V drugi polovici 20. stoletja pa je pomemben zlasti Ive Šubic s svojim značilnim slikarskim slogom mešanice prvin realizma, ekpresionizma, kubizma in primitivizma med drugim prepoznaven tudi po znani tematiki NOB in kot tak velja za najpomembnejšega avtorja te slovenske vojne slikarske motivike.

Obdobje  konca 19. stoletja in začetka 20. stoletja je predstavljeno še z deli Ivana Franketa iz   generacije slovenskih realistov, iz kroga impresionistov  pa je zastopan Ivan Grohar. Čas Impresionizma, ki velja za enega ključnih obdobij v zgodovini slovenske umetnosti, je močno zaznamoval Škofjo Loko. Domačin Ivan Grohar, ki je svojo umetniško držo vidno vplival na razvoj slovenskega slikarstva in, kot pomemben član znamenite četverice slovenskih impresionistov, soustvarjal pot slovenski moderni umetnosti, spada v sam vrh slovenske umetnosti 20. stoletja. Skupaj z ostalimi impresionisti je na avantgardni način prelomil s takratno realistično tradicijo, ki je izvirala še iz prejšnjega stoletja. Kljub temu, da  je pustil nekaj izjemnih in res vrhunskih del, neposredno povezanih s Škofjo Loko, hrani muzej le njegova portretna in manj znana dela in ta so tudi predstavljena v zbirki. Škofjo Loko prav po  zaslugi Ivana Groharja še danes mnogi radi poimenujejo »Slovenski Barbizon«.

Tretji segment  zbirke predstavljajo dela še nekaterih  vidnih slovenskih slikarjev 20. stoletja, ki so se rodili, delovali ali bili kako drugače povezani s Škofjo Loko.  Med drugimi so tu dela Gvidona Birolle, enega izmed predstavnikov Vesnanov-skupine slovenskih slikarjev, grafikov in ilustratorjev, ki so se v prvi polovici 20. stoletja programsko zavzeli za ohranjevanje izginjajoče grafike in ilustracije ter slovenske ljudske umetnosti. Zbirka hrani tudi nekatera dela slovenskega povojnega modernizma, med drugim tudi dela avtorjev Maksima Sedeja in Gojmirja Antona Kosa. Vse skupaj zaokrožuje domačen duh tradicije priljubljenega lokalnega krajinskega slikarstva z deli loškega krajinarja Franca Koširja.

.  




Na vrh
Dogodki
IZLOŽBE DOMIŠLJIJE Prodajne razstave umetnikov in rokodelcev

Vljudno vabljeni na odprtje Izložb domišljije, prodajnih razstav umetnikov in rokodelcev v Škofji Loki. V skupni akciji se tokrat povezuje kar 16 organizacij iz Škofje Loke ter več kot 60 posameznikov.


Muzejski večer: Škofjeloški grad med drugo svetovno vojno in po njej ter usoda njegovih lastnic

Galerija Franceta Miheliča, Kašča

Na muzejskem večeru bo kustos Loškega muzeja Jože Štukl predstavil, kaj se je dogajalo z Loškim gradom in njegovimi lastnicami uršulinkami tekom druge svetovne vojne in po njej. 

Študijski krožek Ločanke

Muzejska soba, Loški muzej Škofja Loka

Letos nadaljujemo raziskovanje žensk »Ločank«, ki so s svojim delom pustile pomembne sledi v naši kulturni, prosvetni, znanstveni ali umetniki dediščini. Skozi raziskavo arhivskega gradiva, zbiranje spominov in fotografij bomo osvetlili življenje žensk, ki so živele in ustvarjale v Škofji Loki ali tistih žensk, ki so bile rojene v Škofji Loki in so delovale v drugih slovenskih krajih ali celo v svetu. Študijski krožek vodi kustosinja Loškega muzeja Biljana Ristić, krožku se lahko pridružite kadarkoli.

Muzejski večer ob 150 letnici rojstva Ivana Groharja

Kulturno središče Stare Žiri, Tabor 2, Žiri

Kustosinja Loškega muzeja Barbara Sterle Vurnik nam bo ob jubileju spregovorila predvsem o Groharju v povezavi s Škofjo Loko in okolico. Tudi s pomočjo slikovnega gradiva nam bo skušala predstaviti Groharjevo zgodbo in razstavo, ki jo je letos postavila v Loškem muzeju ob slikarjevi 150-letnici rojstva.

Odprtje razstave MAUSAR - ŽIROVSKI APELLES

Kulturno središče Stare Žiri, Tabor 2, Žiri

Letošnje leto obeležujeta 90. letnica rojstva žirovskega slikarja, pisatelja in glasbenika Jožeta Peternelja – Mausarja in donacija njegovih osebnih predmetov, ki jo je Muzej Žiri pred časom pridobil od umetnikovih dedinj. Ob tej priliki smo pripravili priložnostno razstavo, na kateri predstavljamo Mausarja ne samo kot slikarja, ampak preko njegovih osebnih predmetov odkrivamo različne vidike njegove zanimive osebnosti.



Arhiv »

Loški muzej Škofja Loka, Grajska pot 13 , 4220 Škofja Loka
tel.: +386 4 517-04-00, fax: +386 4 517-04-12
E-Mail: info@loski-muzej.si