Ponedeljek, 16. april 2018

Prosojni dokumenti časa

Fotografije na steklo iz depoja Loškega muzeja & Fotografski opus Františeka Topiča iz Narodnega muzeja Bosne in Hercegovine

Galerija Ivana Groharja, 18. 4.–3. 6. 2018

Kustosinja razstave: Biljana Ristić

V Loškem muzeju hranimo tematsko in avtorsko raznoliko zbirko negativov na steklo. Nekaj tisoč steklenih plošč je bilo ali darovano ali pa jih je muzej odkupil. Žal se je nekaj podatkov o fotografih in ljudeh ter krajih, zabeleženih na fotografijah, skozi desetletja izgubilo. Odločili smo se, da prvič v zgodovini muzeja razstavimo to dragoceno in še neobdelano zbirko negativov na steklo.

Fotografski fond negativov na steklene plošče je raznolik tudi po velikosti. Poleg standardiziranih formatov (6 x 9 cm, 9 x 12 cm, 13 x 18 cm) hranimo tudi nekaj manjših (4,5 x 6 cm). Časovno jih umeščamo v obdobje od začetka 20. stoletja (redke v konec 19. stoletja) do začetka druge svetovne vojne.

Zbirko sestavljajo fotografije več avtorjev, tako profesionalnih kot ljubiteljskih fotografov. Za enega od fondov, ki ga hranimo v muzeju, Vincencij Demšar piše, da so delo selškega fotografa Franca Bešterja - Kalanovega (1914-2006). Drugi del fonda predstavlja fotografije Burdychove družine.Večina negativov na steklenih ploščah, ki upodablja Burdychovo družino, je nastala v obdobju 20. in 30. let 20. stoletja. Tretji del fonda pa je avtorsko in tematsko zelo raznolik. V njem najdemo panoramske posnetke narave, vedute okoliških mest, portrete, fotografije pomembnih dogodkov v Škofji Loki in okolici ter naravnih pojavov, na primer udar strele v nevihti.

Del fonda je bil v zadnjih štiridesetih letih odkupljen, del pa je bila darovan Loškemu muzeju. Ker gre za občutljivo gradivo, smo ga temu primerno tudi hranili. Kljub temu pa je nekaj steklenih plošč razbitih ali počenih. Gre za mehanske poškodbe, ki so nastale ob nepravilnem ravnanju z gradivom, verjetno že pred prihodom v muzej. Steklene plošče z mehanskimi poškodbami smo še dodatno zaščitili s hrbtno podporo, da steklo ne bi pokalo dalje.

Druga vrsta poškodb, ki jih je opaziti pri steklenih ploščah, pa so kemične poškodbe, pri katerih se na robovih pojavljajo razjede ali pa se zaradi nepravilnega fiksiranja lušči plast suhe želatine. Poleg tega so negativi na steklene plošče zelo občutljivi na svetlobo, saj prevelika izpostavljenost povzroča bledenje podobe.

Ob razstavi se je Loški muzej povezal z Zemaljskim muzejem Bosne in Hercegovine v Sarajevu, ki ravno tako hrani obsežen fond (5000) negativov na steklene plošče. Avtor fonda v Zemaljskem muzeju je Fratišek Topić (1885-1919). Tako kot naše tudi njihove fotografije nosijo veliko dokumentarno vrednost. Topić je med letoma 1894 in 1913 dokumentiral vrsto družbenih in naravnih dogodkov, kronist vsakdanjega življenja je na terenu ovekovečil podobe ljudi, interierja, vedut, prosvetnih in cerkvenih objektov. Potemtakem ni naključje, da v teh prosojnih dokumentih časa najdemo veliko skupnih točk med loškim in sarajevskim fondom, saj oba odslikavata življenje, ki je utripalo na diametralno nasprotnih koncih balkanskega polotoka, pa vendar nas je občasno družil isti državni okvir (Avstro-ogrska, Jugoslavija). V tem povezovanju vidimo prednost pri izpostavljanju vseh tistih vrlin, ki nas povezujejo.

Prosojni dokumenti časa <em>Foto: Janez Pelko</em>
Foto: Janez Pelko
Prosojni dokumenti časa <em>Foto: Janez Pelko</em>
Foto: Janez Pelko
+8Prosojni dokumenti časa <em>Foto: Janez Pelko</em>
Foto: Janez Pelko
Prosojni dokumenti časa <em>Foto: Janez Pelko</em>
Prosojni dokumenti časa <em>Foto: Janez Pelko</em>
Prosojni dokumenti časa <em>Foto: Janez Pelko</em>
Prosojni dokumenti časa <em>Foto: Janez Pelko</em>
Prosojni dokumenti časa <em>Foto: Janez Pelko</em>
Prosojni dokumenti časa <em>Foto: Janez Pelko</em>
Prosojni dokumenti časa <em>Foto: Janez Pelko</em>
Prosojni dokumenti časa <em>Foto: Janez Pelko</em>