Loški muzej Škofja Loka

Skok na vsebino // Skok na meni

Iz zgodovine

Iz zgodovine

Oddelek tovarne Šešir za valjanje tulcev, 1959. <em>Foto: Vojko Valič</em>
Oddelek tovarne Šešir za valjanje tulcev, 1959. Foto: Vojko Valič
Raztegovanje okrajev pri klobuku v tovarni Šešir, 1959. <em>Foto: Vojko Valič</em>
Raztegovanje okrajev pri klobuku v tovarni Šešir, 1959. Foto: Vojko Valič
Polizdelki v tovarni klobukov Šešir, 1959. <em>Foto: Doroteja Gorišek</em>
Polizdelki v tovarni klobukov Šešir, 1959. Foto: Doroteja Gorišek
Ribanje oglavja za lahke klobuke, tovarna Šešir, 1956. <em>Foto: Tone Mlakar</em>
Ribanje oglavja za lahke klobuke, tovarna Šešir, 1956. Foto: Tone Mlakar
Delavnica v tovarni Šešir, 1956. <em>Foto: Tone Mlakar</em>
Delavnica v tovarni Šešir, 1956. Foto: Tone Mlakar
Trgovina Šešir na Mestnem trgu, 1956. <em>Foto: Tone Mlakar</em>
Trgovina Šešir na Mestnem trgu, 1956. Foto: Tone Mlakar
Tovarna Šešir, pranje tulcev. Perejo spodaj pred tovarno, za pranje uporabljajo kemikalije in ščetinasto krtačo. Informatorka Tončka Justin iz Puštala 75, ki je v tovarno prišla že leta 1922 in je tam delala do upokojitve, se leta 1977 ni spominjala, da bi takole prale. Verjetno je bilo tako le za fotografijo. Med 1927 in 1935. <em>Foto: Avgust Blaznik</em>
Tovarna Šešir, pranje tulcev. Perejo spodaj pred tovarno, za pranje uporabljajo kemikalije in ščetinasto krtačo. Informatorka Tončka Justin iz Puštala 75, ki je v tovarno prišla že leta 1922 in je tam delala do upokojitve, se leta 1977 ni spominjala, da bi takole prale. Verjetno je bilo tako le za fotografijo. Med 1927 in 1935. Foto: Avgust Blaznik
Šerarce – striženje. Najprej je šel tulec na soparo, potem moker na vrtljiv zvon. Noži so bili zelo ostri, porezali so dlako za velur. Šerarc je bilo osem. Malo naprej od šerarc so ribale tulce z žičnato krtačo – šlo je za dlako, da je postala kosmata za velur klobuke. Na vrtljivem lesenem zvonu je bil tulec. Ribale so z glas papirjem. Za ribanje je bilo šest žensk. Vsaka dlaka je morala biti enako dolga, zato so šerale. Med 1927 in 1935. <em>Foto: Avgust Blaznik</em>
Šerarce – striženje. Najprej je šel tulec na soparo, potem moker na vrtljiv zvon. Noži so bili zelo ostri, porezali so dlako za velur. Šerarc je bilo osem. Malo naprej od šerarc so ribale tulce z žičnato krtačo – šlo je za dlako, da je postala kosmata za velur klobuke. Na vrtljivem lesenem zvonu je bil tulec. Ribale so z glas papirjem. Za ribanje je bilo šest žensk. Vsaka dlaka je morala biti enako dolga, zato so šerale. Med 1927 in 1935. Foto: Avgust Blaznik
Dlako zbirajo. Belo zase, pisano zase. Ta oddelek je bil v srednji etaži, srednji zol. Delo je bilo zelo grdo. Morale so dajati stran mast, šibre, strjeno kri. Imele so žičnato krtačo »kroco« in delale so brez vode, na suho. Tu je delalo okrog 20 žensk, včasih tudi več. Levo spredaj je Pangrcova Micka s Suhe. Fotografirano leta 1933 ali 1934/35 – po mnenju ene izmed delavk v Šeširju. <em>Foto: Avgust Blaznik</em>
Dlako zbirajo. Belo zase, pisano zase. Ta oddelek je bil v srednji etaži, srednji zol. Delo je bilo zelo grdo. Morale so dajati stran mast, šibre, strjeno kri. Imele so žičnato krtačo »kroco« in delale so brez vode, na suho. Tu je delalo okrog 20 žensk, včasih tudi več. Levo spredaj je Pangrcova Micka s Suhe. Fotografirano leta 1933 ali 1934/35 – po mnenju ene izmed delavk v Šeširju. Foto: Avgust Blaznik
Tovarna Šešir – curiht. V zgornjem nadstropju. Tu so se klobuki oblikovali; zato so služile preše, za fazoniranje klobukov. Tu je bilo zaposlenih od 20 do 30 oseb. Zadaj so bile mojškre. Na levi je »presmašina«. Okraje in oglavje je sprešala ta mašina. Klobuk je raven, potem so rezali okraje in gladili na gladilnem stroju (spredaj) v »curihtu«. Med 1927 in 1935. <em>Foto: Avgust Blaznik</em>
Tovarna Šešir – curiht. V zgornjem nadstropju. Tu so se klobuki oblikovali; zato so služile preše, za fazoniranje klobukov. Tu je bilo zaposlenih od 20 do 30 oseb. Zadaj so bile mojškre. Na levi je »presmašina«. Okraje in oglavje je sprešala ta mašina. Klobuk je raven, potem so rezali okraje in gladili na gladilnem stroju (spredaj) v »curihtu«. Med 1927 in 1935. Foto: Avgust Blaznik
Tovarna klobukov Šešir, barvarna, med 1927 in 1935. <em>Foto: Avgust Blaznik</em>
Tovarna klobukov Šešir, barvarna, med 1927 in 1935. Foto: Avgust Blaznik
Tovarna Šešir – krocanje velurjev na roko. To je bilo v srednjem prostoru. Tu so imeli opravka s kožami in krocanjem pri oknu. Za kože so najemali sezonske delavke. Na vrtljivem zvonu so s krtačo »kroco« tulce krtačile. V eni uri so skrocale 10–15 ali celo do 20 tulcev. Potem pa so z rokami oblikovali oglavje. To je bilo delo, za katerega ni bila vsaka sposobna. Med 1927 in 1935. <em>Foto: Avgust Blaznik</em>
Tovarna Šešir – krocanje velurjev na roko. To je bilo v srednjem prostoru. Tu so imeli opravka s kožami in krocanjem pri oknu. Za kože so najemali sezonske delavke. Na vrtljivem zvonu so s krtačo »kroco« tulce krtačile. V eni uri so skrocale 10–15 ali celo do 20 tulcev. Potem pa so z rokami oblikovali oglavje. To je bilo delo, za katerega ni bila vsaka sposobna. Med 1927 in 1935. Foto: Avgust Blaznik
Dodelava klobukov v vrhnjem nadstropju; oglavje in okrajci. Delale so z glas papirjem. Med 1927 in 1935. <em>Foto: Avgust Blaznik</em>
Dodelava klobukov v vrhnjem nadstropju; oglavje in okrajci. Delale so z glas papirjem. Med 1927 in 1935. Foto: Avgust Blaznik
Puhanje dlake v srednji etaži. V tem prostoru je bila rajs mašina in ploz mašina. Na fotografiji je rajs mašina – 100 kg dlake na dan so dali v mašino, sproti so metale dlako v stroj. V ploz mašini je postala dlaka kot pajčevina pripravljena na filc. Med 1927 in 1935. <em>Foto: Avgust Blaznik</em>
Puhanje dlake v srednji etaži. V tem prostoru je bila rajs mašina in ploz mašina. Na fotografiji je rajs mašina – 100 kg dlake na dan so dali v mašino, sproti so metale dlako v stroj. V ploz mašini je postala dlaka kot pajčevina pripravljena na filc. Med 1927 in 1935. Foto: Avgust Blaznik
Tovarna Šešir – skladišče v zgornjem nadstropju. Tu so delale 2, včasih 3 delavke. V skladišču so bili pripravljeni za ekspedit tulci in že izdelani klobuki. V kartonsko škatlo so pakirali po 12 klobukov, v ta veliko pa 24 klobukov. Med 1927 in 1935. <em>Foto: Avgust Blaznik</em>
Tovarna Šešir – skladišče v zgornjem nadstropju. Tu so delale 2, včasih 3 delavke. V skladišču so bili pripravljeni za ekspedit tulci in že izdelani klobuki. V kartonsko škatlo so pakirali po 12 klobukov, v ta veliko pa 24 klobukov. Med 1927 in 1935. Foto: Avgust Blaznik
Drgnjenje tulca s krtačo, da je postal svetel. Potem pa na stroje. Delo je bilo težko. Vrela voda s kemikalijami v kotlu je mnogim povzročala opekline, zato so imele gumijaste rokavice. Za velur klobuke – kotel za »peršnat«. Dlako so gladili s sirkovo krtačo, da se je dlaka svetila. Z golimi rokami so tulce pomočili v vrelo vodo. Tulec je moral biti vseskozi vroč. Krtačili so v krogu. Ko je bil tulec v tej fazi narejen, so temu rekli »en križ«. Da je naredil »en križ«, je šel s krtačo 6- do 7-krat naokrog, pri tem je tulec 8-krat pomočil v vodo. Za »en križ« je dobil 3 krone in 20 par. V eni uri je naredil 6–7 križev. To delo so opravljali moški. Med 1927 in 1935. <em>Foto: Avgust Blaznik</em>
Drgnjenje tulca s krtačo, da je postal svetel. Potem pa na stroje. Delo je bilo težko. Vrela voda s kemikalijami v kotlu je mnogim povzročala opekline, zato so imele gumijaste rokavice. Za velur klobuke – kotel za »peršnat«. Dlako so gladili s sirkovo krtačo, da se je dlaka svetila. Z golimi rokami so tulce pomočili v vrelo vodo. Tulec je moral biti vseskozi vroč. Krtačili so v krogu. Ko je bil tulec v tej fazi narejen, so temu rekli »en križ«. Da je naredil »en križ«, je šel s krtačo 6- do 7-krat naokrog, pri tem je tulec 8-krat pomočil v vodo. Za »en križ« je dobil 3 krone in 20 par. V eni uri je naredil 6–7 križev. To delo so opravljali moški. Med 1927 in 1935. Foto: Avgust Blaznik
Tovarna Šešir v Škofji Loki, 1932 (z razglednice, hrani Gorenjski muzej, Kranj). <em>Foto: Foto Šturm Škofja Loka, 1976</em>
Tovarna Šešir v Škofji Loki, 1932 (z razglednice, hrani Gorenjski muzej, Kranj). Foto: Foto Šturm Škofja Loka, 1976
Tovarna Šešir – v curihtu – raztegovanje tulcev – kapliniranje (polproizvod klobuka je kaplin. Na desni strani je »ausštos mašina« – vanjo je bila speljana para, na pripravo nataknejo štulo ali tulec, raztegujejo oglavje, »glavo«, ker je ozka. Na drugo »ausštosarco«, kjer ni pare, prav tako raztegujejo, različne številke klobukov. Sem so prinesli še vroč klobuk. Na uro so naredili po 61 klobukov na vsaki mašini, 1950–1955. <em>Foto: Z razglednice, hrani Gorenjski muzej, Kranj.</em>
Tovarna Šešir – v curihtu – raztegovanje tulcev – kapliniranje (polproizvod klobuka je kaplin. Na desni strani je »ausštos mašina« – vanjo je bila speljana para, na pripravo nataknejo štulo ali tulec, raztegujejo oglavje, »glavo«, ker je ozka. Na drugo »ausštosarco«, kjer ni pare, prav tako raztegujejo, različne številke klobukov. Sem so prinesli še vroč klobuk. Na uro so naredili po 61 klobukov na vsaki mašini, 1950–1955. Foto: Z razglednice, hrani Gorenjski muzej, Kranj.
»Platirzol« v curihtu zgoraj. Oblikovanje, da nastane klobuk. Vzvodna stiskalnica. Zraven stiskalnice je peč za ogrevanje aluminijastih modelov za klobuke. Na polici so imeli sortirane modele po številkah. Sprešali so 6–7 klobukov, potem so model ponovno ogreli. Na stiskalnici je nameščen gumijast model, ki se je poljubno razširil za posamezne številke modelov. Zraven je »troken kamra« – sušilnica. Klobuki so se sušili par ur. 1950–1955. <em>Foto: Preslikano iz Gorenjskega muzeja Kranj.</em>
»Platirzol« v curihtu zgoraj. Oblikovanje, da nastane klobuk. Vzvodna stiskalnica. Zraven stiskalnice je peč za ogrevanje aluminijastih modelov za klobuke. Na polici so imeli sortirane modele po številkah. Sprešali so 6–7 klobukov, potem so model ponovno ogreli. Na stiskalnici je nameščen gumijast model, ki se je poljubno razširil za posamezne številke modelov. Zraven je »troken kamra« – sušilnica. Klobuki so se sušili par ur. 1950–1955. Foto: Preslikano iz Gorenjskega muzeja Kranj.
Fahanje – delavec jemlje tulec z zvona, ki je bil težak 15 kg. Zvon dajo v fah mašino, kjer se vrti, okoli njega se nabira dlaka, da se sprime. Nato se tulec sname z zvona. Sledi filcanje – za vsak klobuk posebej stehtajo dlako, 1950–1955 <em>Foto: Preslikano iz Gorenjskega muzeja Kranj.</em>
Fahanje – delavec jemlje tulec z zvona, ki je bil težak 15 kg. Zvon dajo v fah mašino, kjer se vrti, okoli njega se nabira dlaka, da se sprime. Nato se tulec sname z zvona. Sledi filcanje – za vsak klobuk posebej stehtajo dlako, 1950–1955 Foto: Preslikano iz Gorenjskega muzeja Kranj.
Krtačenje prahu s tulca v srednji etaži. Za krtačenje in krocanje (ribanje) so uporabljali isti stroj, 1950–1955. <em>Foto: Preslikano iz Gorenjskega muzeja Kranj.</em>
Krtačenje prahu s tulca v srednji etaži. Za krtačenje in krocanje (ribanje) so uporabljali isti stroj, 1950–1955. Foto: Preslikano iz Gorenjskega muzeja Kranj.
Bižoniranje, čiščenje s cunjo. Glajenje klobukov na vrtljivi »viš mašini«, 1950–1955. <em>Foto: Preslikano iz Gorenjskega muzeja Kranj.</em>
Bižoniranje, čiščenje s cunjo. Glajenje klobukov na vrtljivi »viš mašini«, 1950–1955. Foto: Preslikano iz Gorenjskega muzeja Kranj.
Ročno polstenje tulcev, 1950–1955. <em>Foto: Preslikano iz Gorenjskega muzeja Kranj.</em>
Ročno polstenje tulcev, 1950–1955. Foto: Preslikano iz Gorenjskega muzeja Kranj.
Tovarna Šešir – sušilna kamra v »curihtu«. Oddelek za valjanje tulcev, 1950–1955 <em>Foto: Preslikano iz Gorenjskega muzeja Kranj.</em>
Tovarna Šešir – sušilna kamra v »curihtu«. Oddelek za valjanje tulcev, 1950–1955 Foto: Preslikano iz Gorenjskega muzeja Kranj.
Tovarna Šešir. V curihtu. Apretiranje. Drgnjenje po tulcih s krtačo. Drgnile so na suho, 1950–1955. <em>Foto: Preslikano iz Gorenjskega muzeja Kranj.</em>
Tovarna Šešir. V curihtu. Apretiranje. Drgnjenje po tulcih s krtačo. Drgnile so na suho, 1950–1955. Foto: Preslikano iz Gorenjskega muzeja Kranj.
Tovarna Šešir. Oblikovanje klobukov – preše, 1950–1955. <em>Foto: Preslikano iz Gorenjskega muzeja Kranj.</em>
Tovarna Šešir. Oblikovanje klobukov – preše, 1950–1955. Foto: Preslikano iz Gorenjskega muzeja Kranj.
Peščene preše – likanje klobukov, 1950–1955. <em>Foto: Preslikano iz Gorenjskega muzeja Kranj.</em>
Peščene preše – likanje klobukov, 1950–1955. Foto: Preslikano iz Gorenjskega muzeja Kranj.
Ponovno pranje. Tulce še enkrat operejo, da niso flekasti, 1950–1955. <em>Foto: Preslikano iz Gorenjskega muzeja Kranj.</em>
Ponovno pranje. Tulce še enkrat operejo, da niso flekasti, 1950–1955. Foto: Preslikano iz Gorenjskega muzeja Kranj.
Anka Pečlin iz Demšarjevega predmestja »štajfa«. V kotlu je šelak in boraks. Tulec se štajfa do sredine (od okrajev proti oglavju). Na desni strani je vidna palica – regulator (za različne številke klobukov). Priprava se vrti naokrog in šprica (2x naokrog za en klobuk, da je namočen). Mešanica šelaka in boraksa odteka v posodo, ki jo potem zlijejo nazaj v kotel. Apretura okrajev, 1950–1955. <em>Foto: Preslikano iz Gorenjskega muzeja Kranj.</em>
Anka Pečlin iz Demšarjevega predmestja »štajfa«. V kotlu je šelak in boraks. Tulec se štajfa do sredine (od okrajev proti oglavju). Na desni strani je vidna palica – regulator (za različne številke klobukov). Priprava se vrti naokrog in šprica (2x naokrog za en klobuk, da je namočen). Mešanica šelaka in boraksa odteka v posodo, ki jo potem zlijejo nazaj v kotel. Apretura okrajev, 1950–1955. Foto: Preslikano iz Gorenjskega muzeja Kranj.
»Rajsarca« – transporter za pihalni stroj, v tovarni je bil že leta 1922, 1927–1935. <em>Foto: Avgust Blaznik</em>
»Rajsarca« – transporter za pihalni stroj, v tovarni je bil že leta 1922, 1927–1935. Foto: Avgust Blaznik
»Plozarca« – pihanje dlake, 1927–1935. <em>Foto: Avgust Blaznik</em>
»Plozarca« – pihanje dlake, 1927–1935. Foto: Avgust Blaznik
»Ploz mašina« – pihanje dlake, 1950–1955. <em>Foto: Preslikano iz Gorenjskega muzeja Kranj.</em>
»Ploz mašina« – pihanje dlake, 1950–1955. Foto: Preslikano iz Gorenjskega muzeja Kranj.
Iz zgodovine
Iz zgodovine
Iz zgodovine
Iz zgodovine
Iz zgodovine
Iz zgodovine
Iz zgodovine
Iz zgodovine
Iz zgodovine
Iz zgodovine
Iz zgodovine
Iz zgodovine
Iz zgodovine
Iz zgodovine
Iz zgodovine
Iz zgodovine
Iz zgodovine
Iz zgodovine
Iz zgodovine
Iz zgodovine
Iz zgodovine
Iz zgodovine
Iz zgodovine
Iz zgodovine
Iz zgodovine
Iz zgodovine
Iz zgodovine
Iz zgodovine
Iz zgodovine
Iz zgodovine
Iz zgodovine
Iz zgodovine
Iz zgodovine
Iz zgodovine
Iz zgodovine
Iz zgodovine
Iz zgodovine
Iz zgodovine
Iz zgodovine
Iz zgodovine
Iz zgodovine
Iz zgodovine
Iz zgodovine
Iz zgodovine
Iz zgodovine
Iz zgodovine
Iz zgodovine
Iz zgodovine
Klobučarska delavnica v Karlovcu 22, danes Kopališka 21. <em>Foto: Foto Šturm, Škofja Loka</em>
Klobučarska delavnica v Karlovcu 22, danes Kopališka 21. Foto: Foto Šturm, Škofja Loka
Po renesančnih vzorih oblikovan vhod v klobučarsko trgovinico, 1958. <em>Foto: Doroteja Gorišek, Loški muzej</em>
Po renesančnih vzorih oblikovan vhod v klobučarsko trgovinico, 1958. Foto: Doroteja Gorišek, Loški muzej
Odkrita mestna klobučarska trgovinica pri Klopčarju na Spodnjem trgu, 1958. <em>Foto: Doroteja Gorišek, Loški muzej</em>
Odkrita mestna klobučarska trgovinica pri Klopčarju na Spodnjem trgu, 1958. Foto: Doroteja Gorišek, Loški muzej

Deli naprej


Prijavite se na Novičnik

Novice in dogodki Loškega muzeja direktno v Vaš e-predalnik!

Iskalnik

Naša spletna stran uporablja piškotke, s pomočjo katerih omogoča uporabo vtičnikov družbenih medijev, izboljšuje in prilagaja uporabniško izkušnjo ter analizira promet. Potrdite, da se strinjate z njihovo uporabo.

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na našem spletnem mestu

Kaj so piškotki?

Piškotki (angleško cookies) so kratke tekstovne datoteke, ki se lahko razpošiljajo in shranijo na vašem računalniku, pametnem telefonu ali kateri koli drugi napravi, ki dostopa do spletnih strani po internetu. Piškotke lahko uporabimo pri zbiranju informacij o načinu, kako uporabljate neko spletno stran, in posledično pri prilagajanju vsebin spletne strani ob vašem naslednjem obisku, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša. V piškotku je običajno zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče neko spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Uporaba piškotkov na spletu ni nič novega. Več informacij o piškotkih lahko najdete na spletni strani www.aboutcookies.org, kjer so tudi navodila, kako jih pobrišete.

Vrste piškotkov

Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotkov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnost ...).

Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke o tem, kaj uporabniki delajo na spletni strani, z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, po katerih bi lahko identificirali uporabnika.

Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo ...) ter zagotavlja napredne, uporabniku prilagojene funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletni strani.

Piškotki za usmerjanje

Piškotki za usmerjanje so povezani s storitvami tretjih oseb (npr. oglaševalska in družabna omrežja), na primer gumba "Všečkaj" in "Deli z ostalimi". Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletu. Te piškotke urejajo in gostijo tretje osebe.

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Ime piškotka Avtor Opis
bcms_cookie_accepted
bcms_cookie_declined
Loški muzej Škofja Loka Ta piškotka beležita vašo izbiro glede uporabe piškotkov na naši spletni strani.
_pk_ref
_pk_cvar
_pk_id
_pk_ses
...
Matomo Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Matomo (ex Piwik).
Matomo politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Matomo (opt-out)
di
dt
psc
uid
uit
uvc
siteaud
ana_svc
atuvc
user_token
...
AddThis Te piškotke nastavi vtičnik za delitev z družabnimi omrežji podjetja AddThis.
AddThis politika zasebnosti / Onemogočite sledenje AddThis (opt-out)
c_user
s
xs
presence
datr
ft
lu
sub
lsd
reg_ext_ref
reg_fb_gate
reg_fb_ref
wb
act
_e_3qqF_0
wd
p
...
Facebook Te piškotke nastavi Facebookov vtičnik.
Facebook piškotki in podobne tehnologije
__utma
__utmz
SID
LOGIN_INFO
use_hotbox
PREF
SSID
HSID
watched_video_id_list
demographics
VISITOR_INFO1_LIVE
...
YouTube Te piškotke nastavi videopredvajalnik YouTube.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google
__qca
__utma
__utmz
__utmv
__utmb
clip_id
home_active_tab
uid
v6f
utmc
aka_debug
...
Vimeo Te piškotke nastavi videopredvajalnik Vimeo.
Vimeo politika zasebnosti / Vimeo piškotki
_ga
__utma
__utmb
__utmc
__utmv
__utmz
SC
PREF
HSID
SSID
APISID
SAPISID
SNID
NID
GoogleAccountsLocale_session
AnalyticsUserLocale
GAPS
...
Google Maps Te piškotke nastavi zemljevid Google Maps.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google

Nadzor piškotkov

Shranjevanje in upravljanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik. Brskalnik lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi enostavno izbrišete – za več informacij obiščite spletno stran www.aboutcookies.org. Vašo odločitev glede uporabe piškotkov na tej spletni strani vedno lahko spremenite s klikom na povezavo Piškotki.

Upravljalec piškotkov

Spletno mesto Loški muzej Škofja Loka.