Razstavni program 2023

Stalne zbirke

• Tomislav Brajnović: Umetnik živi muzej
  Stalne zbirke, kapela in muzejska dnevna soba, 28. 9. 2022-31. 12. 2023
  
  Kustosinja: Saša Nabergoj
  
  V stalnih zbirkah Loškega muzeja se s 16 deli predstavlja hrvaški konceptualni umetnik Tomislav Brajnović, ki se v svojem več kot štiridesetletnem opusu ukvarja z večnimi temami ideologije, religije, obstoja in smisla človeštva, umetnosti, vloge umetnika v družbi.
   
• Iz muzejskih depojev: Ive Šubic

  Stalna umetnostnozgodovinska zbirka, 23. 4. 2022–7. 5. 2023

  Kustosinja: Petra Čeh

  Z izborom enajstih izmed 93 del Iveta Šubica (1922–1989) iz zbirk Loškega muzeja smo lani obeležili 100. obletnico rojstva enega najpomembnejših umetnikov dvajsetega stoletja na Škofjeloškem. Razstavljamo nabor risb, slik in grafik; večinoma gre za partizanske motive dražgoške bitke, kolon in kurirjev ter podobne teme iz druge svetovne vojne. Pomemben del predstavljajo tudi krajine, ki so največkrat idealizirane podobe umetnikovega rojstnega kraja, Poljanske doline ali okoliških hribov. Med risbami hranimo tudi osnutke za nekatere javne spomenike.

• Fokus
  Razstavni projekt Fokus je namenjen predstavljanju novih muzejskih pridobitev, izbranih predmetov iz depojev ali dodatni obdelavi in osvetlitvi določenih eksponatov iz stalne zbirke. Stalni Fokus je razstavni kotiček ob glavnem vhodu, tik pred vstopom v muzejske zbirke, premični pa se seli po muzeju, saj vsako leto pozornost usmerimo na nekaj predmetov, ki so sicer del stalnih zbirk. Izbran posamičen predmet tako izpostavimo, opremimo z dodatnimi informacijami in ponudimo drugačen pogled na predstavljeno temo. To je tudi način mikroposodabljanja stalnih zbirk, z dodatno osvetlitvijo posamičnih delov namreč dodajamo druge poudarke in odpiramo nove možnosti interpretacije.
  
  V letu 2023 bodo predstavljene kopije srednjeveških stenskih poslikav iz cerkve Marijinega oznanjenja v Crngrobu, ki jih muzej hrani že vse od ustanovitve: dopasna podoba Jožefa iz prizora Kristusovega rojstva iz cikla Marijinega življenja (začetek 14. stoletja), Judežev poljub iz cikla s prizori Kristusovega trpljenja (začetek 15. stoletja) in glava svete Marjete s poslikave s štirimi priprošnjicami v sili (iz sredine 15. stoletja). Naslednji Fokus bo predstavil knjigo iz leta 1695 Freywillig auffgesprungener Granat-Apffel dess christlichen Samaritans avtorice Eleonore Marie Rosalie, kneginje Eggenberg. Gre za knjigo iz nekdanjega škofjeloškega uršulinskega samostana in je pomemben vir za preučevanje samostanske zdravstveno-farmacevtske dejavnosti. En Fokus bo posvečen raziskavi novo pridobljene slike Iveta Šubica Mlinar iz leta 1963. Oktobrska postavitev pa bo napovedala razstavo o 19. stoletju na Loškem v Galeriji na gradu; izpostavljena bo tema iz vsakdanjega življenja med 1803 in 1914. Premični Fokus bo na arheološki zbirki osvetlil vsakdanje življenje prebivalcev Starega gradu pod Lubnikom - Wildenlack oz. Divja Loka, ki je bil eden od treh srednjeveških gradov, zgrajenih za obrambo Škofje Loke in loškega gospostva.
   
• Knjižnica dr. Ivana Tavčarja (zbirka starih knjig)
  nova stalna zbirka, december 2023
  
  Kustosinja: Simona Žvanut
   

  S postavitvijo nove stalne zbirke starih knjig - Knjižnice dr. Ivana Tavčarja - bomo obeležili 100-letnico smrti tega izjemno pomembnega pisatelja, politika in gospodarstvenika iz Poljan nad Škofjo Loko.

  Knjižnica, ki sta jo zakonca Tavčar ustvarjala in uporabljala na Dvorcu Visoko, obsega 600 naslovov, od tega je nad 200 antikvarnih izdaj. Te že zaradi svoje starosti veljajo za kulturni spomenik in so del naše pisne kulturne dediščine, npr. rokopisni učbenik filozofije Institutiones Universae Philosophiae iz leta 1778 (gre za unikat v slovenskem merilu, ki je dolgo veljal za izgubljenega) ali Georgica Curiosa aucta oder Adeliches Land Leben iz leta 1715/1716 (priročnik za višje stanove za vodenje svojih posesti in družine, gre za posebno vrsto literature v nemško govorečih deželah) itn.

  Predstavitvi življenja in dela dr. Ivana Tavčarja in njegove žene, politične aktivistke in humanitarke Franje Tavčar sta v muzeju namenjeni dve razstavni sobi, v katerih pa zaradi stiske s prostorom in konservatorskih razlogov ni mogoče razstaviti še knjižnice. Ta pa nudi izjemno dragocen vpogled v intelektualno in duhovno življenje Ivana in Franje Tavčar, ki njuno muzejsko predstavitev dopolnjuje in hkrati razširja ustaljeno predstavo o njiju. V knjižnici je recimo presenetljivo malo knjig s pravnega področja, medtem ko najdemo Robinsona Crusoeja razsvetljenskega avtorja Daniela Defoeja, številne antične pisce, ženske revije, kuharice ter knjige o astronomiji in naravoslovju. Knjižnica priča o njuni široki izobrazbi, raznolikih zanimanjih, spremljanju aktualnega družbenega in kulturnega dogajanja v svetu ter izrisuje podobo dveh zanimivih intelektualcev tedanjega časa v našem prostoru.

  Nova postavitev stalne zbirke starih knjig bo vključena v naš pedagoško-andragoški program, saj načrtujemo posodobitev učnih ur iz literarne zgodovine - dr. Ivan Tavčar in vodstva za odrasle. Urejena in očiščena zbirka bo na voljo tudi raziskovalcem, saj je bil interes v preteklih letih že izkazan, vendar neustrezni pogoji raziskovalnega dela niso omogočali.

Galerija na gradu

• Ive Šubic – ilustrator in kulturni delavec
  19. 10. 2022-7. 5. 2023
  
  Kustosinja: Petra Čeh
   

  Ilustratorski opus Iveta Šubica, ki je bil do sedaj pretežno neraziskan, je ob slikarskem in grafičnem najobsežnejši. Od leta 1945 je izšlo 96 leposlovnih del, največ za otroke in mladino. Ob tem je Šubic ustvaril tudi izjemno veliko ilustracij za različne učbenike in revije, kot so Ciciban, Borec, Kurirček, Pionirski list in Pil, ter za druge književne zvrsti.

  V prvem delu razstave je z izborom ilustracij iz 70 literarnih del kronološko predstavljen razvoj Šubičevega ilustratorskega sloga. Ob tem s sopostavljanjem originalnih ilustracij in knjig osvetljujemo tudi razvoj povojnega založništva in tiskarstva na Slovenskem. Z osnutki in načrti je v posebnem poglavju prikazano nastajanje ilustracij vse od zamisli pa do knjige. Večina originalnih ilustracij, tudi številne skice in risbe, je ohranjenih, medtem ko so nekateri, predvsem najstarejši izvirniki izgubljeni ali celo uničeni. Na razstavi jih zato nadomeščajo knjige ali reprodukcije. Drugi del razstave je posvečen umetnikovemu širšemu kulturnemu delovanju. V njem izpostavljamo njegove manj znane javne aktivnosti, društveno dejavnost, spomenike, nagrade in podobno.

  Umetnikov stoti jubilej, ki bi ga praznoval v letu 2022, zaokrožamo s spremljevalno razstavo v stalni umetnostnozgodovinski zbirki Iz muzejskih depojev: Ive Šubic z njegovimi znanimi slikami, grafikami in risbami, ki jih hrani Loški muzej.

  Razstava je del sodelovanja s Koroško galerijo likovnih umetnosti Slovenj Gradec (KGLU) in Muzeji radovljiške občine, Radovljica. V KGLU bo v prilagojeni obliki postavljena junija 2023, septembra 2023 pa v Šivčevi hiši v Radovljici.
   
• Marjan Žitnik – industrijski oblikovalec
  22. 6.-22. 10. 2023
  
  Kustosa: Žan Kobal, Tamara Lašič Jurković
   

  Multimedijska pregledna razstava življenjskega opusa Marjana Žitnika, enega izmed najbolj dejavnih industrijskih oblikovalcev pri nas, je nadgradnja monografije Marjan Žitnik - industrijski oblikovalec, ki je izšla konec leta 2022. Razstava bo retrospektiva in kritično ovrednotenje opusa izredno produktivnega in raznovrstnega oblikovalca in s tem tudi vpogled v stroko, osredotočila pa se bo na več vsebinskih sklopov: svetila (ta zavzemajo velik del opusa, od začetkov profesionalne kariere v podjetju Iskra, preko študija na ALUO vse do samostojnega delovanja), oblikovanje tehničnih naprav (medicinski pripomočki, elektrotehnika …), vsakdanji predmeti (embalaža, pohištvo itd.), izdelki kot rezultat sodelovanja na Kolonijah Iveta Šubica in dejavnost v Združenju umetnikov Škofja Loka (na kolonijah je Žitnik oblikoval predmete z visoko emocionalno vrednostjo), delo industrijskega oblikovalca skozi oči Marjana Žitnika (prikaz procesa dela - razvoj izdelka od začetka do konca - skice, komentarji ...).
  
  Loški muzej je leta 2021 z Marjanom Žitnikom sklenil dogovor, da v zameno za strokovno monografijo, ki smo jo pripravili v letu 2022, muzeju preda svoj 40-letni opus. Muzej tako dobiva svojo prvo zbirko s področja industrijskega oblikovanja, ki je na Škofjeloškem sicer izjemno.

• Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od 1803 do 1914
  november 2023-maj 2024
  
  Kustosi: Biljana Ristić (vodja projekta), Boštjan Soklič, Sara Šifrar Krajnik, Mojca Šifrer Bulovec, Jože Štukl
   

  Razstava z delovnim naslovom Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od 1803 do 1914 začenja tam, kjer se je Pavle Blaznik, zgodovinar in avtor dela Škofja Loka in loško gospostvo 973-1803, ustavil. Ob širšem evropskem in slovenskem zgodovinskem, etnološkem, umetnostnem in splošno družbenem kontekstu bomo pobliže predstavili posamezne tematske sklope, ki se nanašajo na zgodovino Škofje Loke in njenega širšega območja (nekdanjega loškega gospostva). S tem bomo skušali lokalno območje in njegove razvojne poteze umestiti v širši kontekst (predvsem v luči vpliva velikih evropskih duhovnih, družbenih in umetnostnih tokov na vsakdanje življenje domačega prebivalstva). Razstava bo tematsko razdeljena v tri večje sklope: javno, zasebno in cerkveno. Znotraj vsakega sklopa bomo vsebine predstavili v podpoglavjih: gospodarstvo, kmetijstvo, šolstvo, zdravstvo in ljudska medicina, družabno življenje in društveni utrip, cerkvena umetnost in oprema itd.

  Duh časa in večplastno podane tekstovne vsebine bodo orisali še razstavljeni predmeti, v razstavo pa bomo vključili tudi videovsebine z razlago posameznih pojmov in dogodkov slovenskih strokovnjakov za teme, predstavljene na razstavi.

  Razstavo bomo zasnovali na način, da bo vsaj delno dostopna tudi ranljivim skupinam. Med razstavljenimi predmeti bo nekaj takih, ki se jih bodo slepi in slabovidni lahko z rokavicami dotaknili, za slepe načrtujemo še prevod krajših besedil v Braillovo pisavo. Za ljudi s težavami z branjem bomo nekaj povzetkov razstavnih besedil prilagodili za lahko branje, videovsebine na razstavi pa bomo za gluhe in naglušne opremili s podnapisi.

Okrogli stolp na Loškem gradu

Okrogli stolp je namenjen predstavljanju naših projektov, manjšim razstavam in drugim dejavnostim, ki jih pripravljamo zlasti v sodelovanju z lokalno skupnostjo, inštitucijami ter umetnicami in umetniki. S tem želimo razširjati muzejske vsebine, preizkušati raznolike razstavne prakse in se odzivati na pobude iz lokalnega okolja.

• Crngrob naokrog - zakladnica freskantstva
  15. 3.-14. 5. 2023
  Na razstavi, ki je bila prvotno na ogled v crngrobški cerkvi, sopostavljamo dvanajst poslikav iz različnih obdobij od konca 13. do sredine 19. stoletja, med drugimi tudi tri kopije iz poslikav v severni ladji, ki jih hrani Loški muzej, in reprodukcijo snete Sv. Ane Samotretje Mojstra Bolfganga, katere original se nahaja v depoju Narodne galerije v Ljubljani.
   
• Bienale tekstilne umetnosti BIEN
  2. 6.-10. 8. 2023

  Leta 2020 vzpostavljeno redno sodelovanje, v okviru katerega skupaj z BIEN-ovimi umetniki in kustosi razmišljamo o dediščini, ohranjanju in trajnosti s pomočjo in zaradi tekstila. Eden od letošnjih raziskovalnih fokusov so motivi in tapiserije Franceta Miheliča. Okrogli stolp bo glavni razstavni prostor, tekstilne intervencije pa bodo umeščene v grajski zaprti vrt, grajski park, Škoparjevo hišo, lipov drevored in muzejsko dnevno sobo.

  Sodelujoči: Zavod Carnica, Layerjeva hiša, Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Fakulteta za dizajn Univerze na Primorskem, Gorenjski muzej, Rokodelski center DUO Škofja Loka.
   
• Razslikovanja
  september-december 2023
  Razslikovanja so razstava fotografij Škofje Loke in okolice, ki jih je Tone Mlakar posnel v iz 50. in 60. letih 20. stoletja, ter istih motivov oz. pogledov, ki jih je leta 2022 posnela francoska prostovoljka Ophélie Chapuis. Dopolnjujejo jih besedila, ki na kratko povzamejo zgodovino upodobljenega objekta ali bistvene spremembe, do katerih je prišlo v zadnjih 70 letih. Gre za enega od projektov, ki jih pripravljamo med pregledovanjem in digitaliziranjem leta 2019 odkupljenega Mlakarjevega 50-letnega fotografskega arhiva. Razslikovanja so bila najprej predstavljena na družbenih omrežjih Facebook in Instagram.

Galerija Ivana Groharja

V Galeriji Ivana Groharja nadaljujemo serijo Sodobne tendence. Vsakoletna serija petih razstav skuša s premišljeno postavitvijo, dobro podučenimi receptorji/informatorji, spremljevalnim programom s poudarkom na umetniku in predstavitvi njegovih procesov dela ter galerijskim listom z besedilom kustosa celovito in natančno predstaviti fenomen interdisciplinarnosti sodobno umetniških praks in razbijati predsodke do sodobne umetnosti. Dva umetnika oz. razstavna projekta vsako leto izberemo skupaj z Združenjem umetnikov Škofja Loka.

Kustosa: Boštjan Soklič, Saša Nabergoj

• Goran Tomčić: Pompom mreže Škofja Loka
  25. 1.-12. 3. 2023
  Razstava Pompom mreže Škofja Loka je prostorska instalacija v Berlinu živečega hrvaškega umetnika Goran Tomčića. Gre za prvo celovito razstavno predstavitev dolgoročnega (procesualnega) participativnega projekta z naslovom Pompom mreže, v okviru katerega umetnik od leta 2015 v sodelovanju s publiko vzpostavlja trenutne situacije in prostorske instalacije po celem svetu, do sedaj v Splitu, Novigradu, Hvaru, Benetkah, Berlinu, Potsdamu, Lizboni, Cape Coastu, Elmini in New Yorku.
   
• Nataša Šušteršič Plotajs: Krog ali Kako zveni plosk ene roke
  22. 3.–14. 5. 2023
  Oblikovalka vizualnih komunikacij Nataša Šušteršič Plotajs, članica Združenja umetnikov Škofja Loka in prejemnica Groharjeve štipendije za leto 2021, kot samostojna ustvarjalka na področju kulture že leta sodeluje pri raznovrstnih projektih na širokem področju vidnih sporočil. Pri svojem delu izhaja iz slikarstva, ki ga prepleta s tipografskimi elementi. Njena priljubljena izrazna tehnika je akvarel – tehnika živahnih barv, subtilnih prelivov in belih premolkov. Znaki, napisi, plakati, grafične opreme, idejne zasnove in celostne podobe, ki jih producira, so rezultat uspešnega združevanja različnih likovnih izrazil, ki v končni podobi izdelka za široko proizvodnjo še vedno nosijo močan in prepoznaven avtorski pečat. V ospredju njenega zanimanja so družbeno angažirane, sociološke teme, ki se ciljno ukvarjajo s človekom in njegovim odnosom do sveta. 
   
• Erik Mavrič: Izgubljeni dnevi
  24. 5.–9. 7. 2023

  Erik Mavrič v okviru razstave Izgubljeni dnevi raziskuje tematiko, ki ga okupira že vrsto let. Izbrano motivično snov preobraža v vizualne prispodobe – svojevrstne kode za razumevanje strukture obstoječega sveta. Prizorišča umetnikovih zgodb (po večini) spominjajo na prizore iz znanstvenofantastičnih filmov. V mračnih prizorih, temelječih na ekspresivni risbi z ogljem in z efektnimi kompozicijskimi rešitvami, avtor interpretira svoja občutja sedanjosti ter slutnje časa, ki prihaja. Preveva ga strah ob razslojenosti in odtujenosti človeške civilizacije, ki nezadržno potuje proti lastnemu koncu. Preko raziskovanj zgodovine ter z uporabo mizanscene, izpolnjene z elementi devastirane (sodobne) urbane krajine, izpostavlja grožnje in materializira strahove, s katerimi se soočamo v primežu globalnih disharmonij. Erik Mavrič obravnava družbeno angažirane vsebine, s pričujočo razstavo pa se (nenamerno) dotakne tudi področja psihoanalize ter seveda, zgodovine kraja, kjer trenutno živi in ustvarja

• Herman Gvardjančič: Slovenae 22: Kras
  19. 7.–17. 9. 2023
  V Galeriji Ivana Groharja se z novo serijo likovnih del predstavlja akademski slikar Herman Gvardjančič. Na ogled nam postavlja cikel risb z naslovom Slovenae 22: Kras, ki ga posveča uničujočim požarom na Krasu v letu 2022. Risbe v kombinacijah različnih tehnik (oglje, akril, pepel) nadaljujejo Gvardjančičev slikarski projekt Slovenae iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, vendar se tematsko povezujejo tudi s slikami, nastalimi ob požarih v Avstraliji pred leti. Naslov Slovenae si je Gvardjančič zamislil že leta 1988 ter z njim istega leta podpisal podobo arhitekturnega motiva iz slovenske urbane krajine. Gvardjančič v sklopu Slovenae 22: Kras sicer raziskuje “slovensko” motiviko, ki pa je v resnici obča, globalna in nadnacionalna. Še posebej je zaskrbljen zaradi drastičnih podnebnih sprememb (temperaturna nihanja, ekstremni vremenski pojavi, dvigovanje morske gladine, segrevanje oceanov idr.), ki jih je iz zračne perspektive opažal že kot pilot športnega letala. Glede usode planeta je nekoliko pesimističen. Njegov projekt Slovenae ni dokončan in se nadaljuje. Lahko ga dojemamo kot resno svarilo in opozorilo, ker smo zaradi pohlepa po materialnih dobrinah kot civilizacija nevarno zabredli. 

 

• Nika Oblak in Primož Novak: Video svet
  27. 9.–12. 11. 2023
   
• Izložbe domišljije
  december-14. 1. 2024