Veduta Škofje Loke Ferdinanda Runka

Prve do danes znane vedute današnjega slovenskega ozemlja segajo v 17. stoletje, ko so naše kraje beležili posamezni vojni inženirji ter bolj znana avtorja Matthäus Merian in Janez Vajkard Valvasor. Med njunimi deli je tudi upodobitev mesta Škofja Loka, ustvarjena kot dokumentarna topografska risba, značilna za čas, ko so vedute nastajale predvsem iz znanstvenih in strateško-vojaških razlogov.

Ob koncu 18. in v 19. stoletju so vedute začeli ustvarjati potujoči slikarji, ki so jih graščaki pošiljali na pot, da bi zanje beležili poglede na posamezne kraje – tudi na Slovenskem. Med tujimi umetniki, ki so potovali po slovenskih deželah, je bil tudi nemški slikar Ferdinand Runk (1764–1834). Njegovo grafično podobo Škofje Loke danes hrani Loški muzej.