Novo v muzejski trgovini

Strip Gora velikanov: loška pripovedka o nastanku gore Lubnik

Mitsko zgodbo o nastanku gore Lubnik lahko sedaj prebirate tudi v stripu, ki je izšel ob razstavi Lubnik – gora velikanov. Kdo je komu kradel ovce, kateri od bratov velikanov je močnejši in zakaj je Lubnik gol kot lobanja? Odgovore najdete v novem stripu umetnikov Leje Vučko in Damirja Grbanoviča Gora velikanov: loška pripovedka o nastanku gore Lubnik.

Obisk beneškega bienala

Kustosinje Loškega muzeja so se udeležile strokovnega predogleda 58. beneškega bienala, ki je potekal med 8. in 10. majem in so se ga udeležili številni umetniki, kustosi, galeristi, teoretiki, kritiki, novinarji in drugi strokovnjaki z vsega sveta.

Loški muzej s 1. junijem odprt vse dni v tednu

Loški muzej bo v času glavne turistične sezone odprt vsak dan od 10. do 18. ure. 

Podoba Judov poljub je kopija freske iz cerkve Marijinega oznanjenja v Crngrobu.

Izdelavo kopije na hrastovi deski (36,5 x 30 cm) je v drugi polovici 30. let prejšnjega stoletja naročil dr. Janez Veider, tedanji starološki kaplan, predvidoma naj bi jo preslikal akademski slikar Ivan Čargo. Dr. Veider je 15. 9. 1937 Muzejskemu društvu Škofja Loka podaril tri kopije fresk iz Crngroba (Sv. Jožef, Sv. Katarina in Judov poljub). V knjigi MD KDMP je slika Judov poljub vpisana pod številko 29, med potrdili Muzejskega društva pa je navedena z oznako P/MD-I./10.

Originalno fresko v tipičnem gotskem stilu, po kateri je povzet motiv, je naslikal neznani, po vsej verjetnosti furlanski mojster v prvem desetletju 15. stoletja. Nahaja se na severni steni cerkvene ladje v Crngrobu tik nad Marijinim ciklom in je delno uničena zaradi prebijanja okenske odprtine. Freska po načinu poslikave in slogovnih usmeritvah obuja spomine na dela italijanskega slikarja Giotta, ki je glavni vir za številne furlanske freske na slovenskih tleh. Freska je med najstarejšimi primerki furlanske smeri zidnega slikarstva pri nas.

Juda so imeli dolga stoletja za ovaduha, ki je izdal Jezusa, in judeštvo je pomenilo izdajo. V Svetem pismu je Juda Iškarjot tisti učenec, ki je Jezusa izdal s tem, da ga je pokazal rimskim vojakom, ki so ga prišli prijet v vrt Getsemani. V evangeliju po Mateju o tem piše takole: "Njegov izdajalec pa jim je bil dal znamenje: ‚Kogar bom poljubil, tisti je, njega primite!’ In takoj je stopil k Jezusu in rekel: ‚Pozdravljen, Učenik!’ in ga poljubil." 

Dr. Janez Veider, zbiralec umetnin, starin in knjig, je avtor več publikacij iz umetnostne zgodovine. Bil je tudi član pripravljalnega odbora za ustanovitev Loškega muzeja in Muzejskega društva ter prvi donator muzealij. 

Rodil se je leta1896 v Mengšu, gimnazijo je obiskoval v Kranju, teologijo pa je študiral v Briksnu in Ljubljani. Med letoma 1927 in 1930 je bil kaplan v Škofji Loki, med letoma 1931 in 1936 pa je služboval kot župnik v Stari Loki. V letih, ki jih je preživel v Škofji Loki, je intenzivno raziskoval umetnost škofjeloškega ozemlja. Je avtor prvega umetnostnozgodovinskega vodnika po Crngrobu, rokopis njegove študije Umetnostnozgodovinska topografija starološke dekanije pa je bil med vojno uničen.

Leta 1945 je na Filozofski fakulteti diplomiral iz umetnostne zgodovine pri prof. Francetu Steletu, leto kasneje pa še doktoriral z disertacijo Stara ljubljanska stolnica (izšla 1947). Na Teološki fakulteti je med 1945 in 1949 predaval krščansko umetnost. Leta 1955 se je še enkrat vrnil v Škofjo Loko kot upravitelj župnije Stara Loka. Umrl je v Ljubljani leta 1964.

V rimskem času, ki je trajalo od prihoda Rimljanov v naše kraje v začetku našega štetja, pa vse do propada zahodnorimskega cesarstva leta 476, je na severovzhodnem pobočju gore Lubnik, v težko dostopni jami Pod plavo skalo, obstajalo jamsko svetišče, kar predstavlja pravo redkost na našem prostoru. Pred vhodom v jamo so bili med kamnitim gruščem odkriti številni rimski novci skupaj z odlomki keramičnih posod in živalskih kosti. Gre za darove, ki so jih ljudje prinašali in darovali neznanemu božanstvu. Vhod v jamo, kjer je prebivalo božanstvo navadno ni bil dostopen vsem, ampak je bil najverjetneje skrbno zaprt z neke vrste leseno pregrado ali vrati, na kar nas morda opozarjata najdbi dveh bronastih ključev. V povezavo s kultom najverjetneje prištevamo tudi najdbe tankih ploščic, izdelanih iz bronaste pločevine. Predstavljeni predmeti nakazujejo obredno rabo prostora v času od 2. do 4. stoletja po Kristusu.

Obiščite razstavo Lubnik - Gora velikanov in izvejte še več zanimivosti!

V tem mesecu mineva 152 let od rojstva Ivana Groharja (15. 6. 1867 - 19. 4. 1911) velja za pomembnega predstavnika slovenskega impresionizma (Jama, Sternen, Jakopič) ter za enega ključnih umetnikov na prelomu stoletij, ki so popeljali takratno slovensko umetnost v modernizem 20. stoletja. Grohar je pomemben del svojega življenja preživel v Škofji Loki in njeni okolici (rodil se je v vasi Sorica) ter v teh krajih ustvaril nekatera svoja najbolj znana impresionistična dela. Čeprav ga danes poznamo kot mojstra krajine, je v svojem kratkem življenju ustvaril tudi nemalo slikovitih podob ljudi. Po slednjih je sicer manj znan, a njegovi portreti in figuralna dela z nabožno vsebino predstavljajo pomemben del njegovega opusa. Z njimi je začel svojo umetniško pot, sprva preizkušal realistični slog, postopoma pa vanje vnašal tudi prvine svojega značilnega, kasnejšega simbolizma in impresionizma. Zlasti v zgodnjem obdobju so ta dela, ki so nastajala večinoma po naročilu, predstavljala vir zaslužka, hkrati pa tudi močen ustvarjalni poligon, kjer je Grohar izbrusil svojo slikarsko potezo. Zanimala ga je ekspresija človeškega izraza, zlasti blizu mu je bil žanrski portret, ki ga je pogosto prenašal tudi v dela z religiozno vsebino.

Muzeji na Gorenjskem predstavljamo nov skupni projekt, povezan z najvidnejšo naravno značilnostjo v tem delu Slovenije. Gore so sicer danost mnogih držav, a verjetno le Slovence zaznamujejo s tako močno narodno identiteto. Predstavljajo nam simbol samostojnosti in spodbujajo k ohranjanju širšega alpskega prostora.

V okviru projekta je bila vzpostavljena Gorenjska muzejsko-planinska transverzala. Vodnik po Gorenjski muzejsko-planinski transverzali nas vodi od hriba do hriba, vmes pa obiščemo še vseh šest gorenjskih muzejev. Ob njihovem obisku vam bomo odtisnili žig v dnevnik, zbrane žige in rešene naloge v vodniku pa bomo nagradili.

Neverjetne gore vabijo tudi manj “muzejske” obiskovalce, ki se bodo podali na Geolov (Geocaching). Zakladi bodo iskalce čakali v muzejih in na vrhovih transverzale. Prvih 100 obiskovalcev, ki bodo prehodili celotno Gorenjsko muzejsko-planinsko transverzalo in prvih 150, ki bodo našli vse zaklade po naših muzejih, bomo nagradili s sledljivčki.

Utrinke delite na Instagramu #neverjetnegore.

Skupna vstopnica za 6 muzejev vključuje Vodnik po Gorenjski muzejsko – planinski transverzali, ki je na voljo tudi samostojno po ceni 5,00 €.

V projektu sodelujejo: Slovenski planinski muzej, Tržiški muzej, Muzeji radovljiške občine, Medobčinski muzej Kamnik, Gorenjski muzej in Loški muzej Škofja Loka.  

V okviru projekta so muzeji pripravili muzejske razstave na temo gora. V Kamniškem muzeju predstavljajo življenje na Veliki planini, v Tržiškem muzeju smučarsko tekmo na Zelenici, v Čebelarskem muzeju v Radovljici plemenilne postaje v visokogorju, v Gorenjskem muzeju v Kranju se spominjajo 40. obletnice slovenskega vzpona na Everest, medtem ko v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani dajejo poudarek odnosu do gora v današnjem času in navadam današnjih pohodnikov. V Loškem muzeju smo pripravili razstavo Lubnik - Gora velikanov.