Novice

Petek, 1. marec 2024

Ceste in potovanja

Škofja Loka z Mestnim in Spodnjim trgom ter predmestji[1] je v 19. stoletju predstavljalo upravno, kulturno in gospodarsko središče loškega področja. Preko loškega ozemlja je že od srednjega veka dalje potekal živahen promet. Tovorniki in vozniki so iz ljubljanske kotline vozili čez Škofjo Loko v Poljansko dolino in naprej v Italijo. Pomembna prometna povezava je bila vzpostavljena še proti severu do Nemčije in proti jugu na Reko.[2] Še v prvi polovici 19. stoletja so bila potovanja draga in dolgotrajna, občasno pa celo nevarna. V drugi polovici stoletja pa so postala hitrejša, udobnejša in dostopnejša širokemu krogu prebivalcev.

Petek, 1. marec 2024

Srednjeveška saga o loku, samostrelu in puščičnih osteh

Ob občasni razstavi o gradu Divja Loka, ki je na ogled v stalni zbirki Loškega muzeja, nadaljujemo s predstavitvami predmetov srednjeveške materialne kulture, ki so bili doslej odkriti na tej utrjeni freisinški postojanki. Tokrat smo se posvetili loku in samostrelu, dvema srednjeveškima orožjema, ki sta se uporabljala ne le za boj na daljavo, ampak tudi za lov. Do uveljavitve ognjenega strelnega orožja sta predstavljala vrhunec orožarske tehnologije. Ker se v arheoloških kontekstih nista ohranila, o njuni prisotnosti in uporabi pričajo predvsem železne puščične osti različnih oblik in velikosti, ki so bile sestavni del njunih izstrelkov (puščic).

Ponedeljek, 26. februar 2024

Galaksija Nejča Slaparja na razstavi razširjeni vid v Cukrarni

16. 2.–26. 5. 2024

V ljubljanski Cukrarni so v petek, 16. 2., ob 19. uri odprli razstavo Razširjeni vid, ki združuje stvaritve 20 umetnic in umetnikov v časovnem razponu 50-ih let. S svojimi deli se predstavljajo: Marko Batista, Uršula Berlot, Beti Bricelj, Ksenija Čerče, Sandi Červek, Vuk Ćosić, DK, Dušan Fišer, Vadim Fiškin, Meta Grgurevič, Sanela Jahić, Danilo Jejčič, Peter Koštrun, Blažka Križan, Oto Rimele, Nejč Slapar, Nika Špan, Dušan Tršar, Vinko Tušek in Edvard Zajec.

Med razstavljenimi deli zagotovo izstopa monumentalna risba z naslovom Galaksija (1976, tuš na papirju, 2,6 x 10,2 m) pred mesecem dni umrlega vizualnega umetnika in člana Združenja umetnikov Škofja Loka – Nejča Slaparja. Delo spada med vrhunske dosežke ne samo slovenske, temveč tudi jugoslovanske umetnosti tistega časa.

Ponedeljek, 12. februar 2024

Iščemo nove vodičke in vodiče

Prijava do 15. 2. 2024

Loški muzej vabi k sodelovanju študentke in študente ter osebe s statusom s. p., ki jih veseli delo vodičke in vodiča v muzeju. Pri tem poudarjamo, da ne gre za razpis za delovno mesto vodiča in ne nudimo rednega delovnega razmerja oziroma zaposlitve.

Petek, 9. februar 2024

Prešernov dan v Loškem muzeju

Na Prešernov dan nas je na vseh naših lokacijah skupaj obiskalo 2403 obiskovalk in obiskovalcev.

Naše zbirke in razstave ste si ogledali samostojno, kar 296 pa se vas je udeležilo raznolikega programa vodstev in delavnic.

Hvala, da ste kulturni praznik preživeli v naši družbi in veselimo se vašega ponovnega obiska!

Petek, 2. februar 2024

Brezčasovnost slikarja Franceta Miheliča v Bežigrajski galeriji 2

V Bežigrajski galeriji 2 v Ljubljani je od 26. januarja do 20. marca postavljena razstava Nekoč z deli slikarja Franceta Miheliča, ki se je rodil leta 1907 v Virmašah pri Škofji Loki. Razstava sodi v programsko zasnovo historičnih razstav Bežigrajske galerije 1 in 2. Gre za risbe, slike in grafike, pa tudi skice in fotografije iz predstave Sinja ptica (Lutkovno gledališče Ljubljana​, 1964), ki jo je likovno zasnoval France Mihelič, režiral pa Jože Pengov. Miheličeve risbe in grafike so shranjene v Miheličevi galeriji na Ptuju, zbirko njegovih grafik in slik pa hranimo tudi v stalni zbirki Loškega muzeja v Galeriji Franceta Miheliča v Kašči v Škofji Loki.

Petek, 2. februar 2024

Odpiralni čas februarja

V februarju bo Loški muzej odprt po zimskem odpiralnem času in sicer od torka do nedelje med 10. in 17. uro,
Galerija Ivana Groharja pa od torka do nedelje od 10. do 14. ure, ob sredah do 17. ure.

Petek, 2. februar 2024

Dolgo 19. stoletje: Nove vsebine na spletu

V sklopu razstave Dolgo 19. stoletje, ki si jo lahko ogledate v galeriji na gradu, so na spletu objavljena posamezna poglavja o življenju na Loškem v omenjenem obdobju, ki si jih lahko ogledate in preberete na tej povezavi. Poglavja se bodo sproti še dopolnjevala, zato vabljeni k rednemu spremljanju naše spletne strani.

Petek, 2. februar 2024

Wildenlack (Divja Loka) – Stari grad pod Lubnikom pri Škofji Loki

Vsakdanje življenje na utrjeni freisinški postojanki skozi pisne vire in arheološke najdbe

V Loškem muzeju je trenutno na ogled manjša občasna razstava o gradu Divja Loka, katerega ruševine še danes kljubujejo zobu časa skrite v zavetju Lubnika.

Škofji Loki so poleg naravnih obrambnih danosti varnost zagotavljali kar trije gradovi. Ob Stolpu na Kranclju in Loškem gradu je imelo zemljiško gospostvo na območju Škofje Loke še eno postojanko z nemškim imenom Wildenlack oziroma Stari grad pod Lubnikom. Točnega časa nastanka ne poznamo, domneva se, da je bil zgrajen konec 11. oziroma v začetku 12. stoletja. V uporabi je bil vse do potresa leta 1511, ko je bil poškodovan do te mere, da so ga opustili.

Večjih sistematičnih arheoloških raziskav na gradu še ni bilo, poznane pa so številne drobne najdbe. V Loškem muzeju smo dobili vpogled v obsežno zbirko, ki smo jo v zadnjih letih v celoti dokumentirali. Na podlagi dognanj pridobljenih s proučevanjem predmetov srednjeveške materialne kulture in v povezavi z obstoječimi pisnimi viri smo dobili jasnejšo podobo o življenju srednjeveških prebivalcev te utrjene postojanke.