V znamenju Škofjeloškega pasijona: novembrska predavanja v Loškem muzeju

Tudi v Loškem muzeju Škofja Loka se že pripravljamo na ponovno uprizoritev Škofjeloškega pasijona, ki bo marca 2026. Tako kot številni uprizarjajoči se tudi v muzeju poglabljamo v to izjemno dediščino, ki je mnogo več kot le spomin na preteklost – je živa dediščina skupnosti, ki je v svoji zgodovini združevala besedo, igro, glasbo, gib in verovanje. Zaradi svoje edinstvenosti je bil pasijon leta 2016 vpisan na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, ob tem pa je bila v Loškem muzeju postavljena tudi razstava o njem.

Če na kratko spomnimo, zakaj je tako pomemben: gre za spokorno procesijo velikega petka, ki je bila stoletja uprizarjana po ulicah Škofje Loke, v njej pa so sodelovali domačini, cehi, bratovščine, vojaki in konjeniki. Rokopis Škofjeloškega pasijona iz leta 1721 velja za najstarejše (znano) ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku. Napisal ga je pater Romuald – Lovrenc Marušič v škofjeloškem kapucinskem samostanu, kjer je tudi hranjen.

Pasijon združuje več razsežnosti: literarno, saj gre za zapis 863 rimanih verzov v dramskem besedilu; gledališko, ker se dogajanje razpira v mestnem prostoru; in dediščinsko, saj je skozi stoletja povezoval prebivalce Škofje Loke v skupnem izrazu identitete in pripadnosti.

Da bi bolje razumeli bogastvo tega izročila, v muzeju pripravljamo dve novembrski predavanji, ki prinašata sodoben pogled na pasijonsko izročilo in njegovo mesto v evropskem kontekstu. V sredo, 12. novembra, bosta na predavanju z naslovom “Škofjeloški pasijon – živ običaj na ulicah Škofje Loke” dr. Matija Ogrin in dr. Monika Deželak Trojar, sodelavca na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, ob natančni analizi besedila pasijona razgrnila to širšo in bogato tradicijo prirejanja pasijonskih procesij v Škofji Loki.

V sredo, 19. novembra, bo sledilo drugo predavanje “Zgodnjenovoveške verske procesije: med resnico in praznoverjem”, na katerem pa bo dr. Jaša Drnovšek z Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU pasijon umestil v evropski kontekst verskih procesij. Krščanstvo sicer pozna procesije že vse od pozne antike dalje, katoliško Evropo pa so zaznamovale med 16. in 18. stoletjem. Predavanje bo osvetlilo najpomembnejše vzroke za množičnost procesij v tem obdobju, pojasnilo njihovo vlogo in razvoj v okviru protireformacije in katoliške prenove ter sledilo njihovi navidezni smrti, ki je sovpadla z nastopom razsvetljenstva.

Obe predavanji sta del priprav na novo uprizoritev Škofjeloškega pasijona, ki bo marca 2026, in nas vabita, da dediščino spoznamo poglobljeno – kot del zgodovine, umetnosti in skupnega spomina.