Pogledi na grajski vrt

Prebivalstvo je že od nekdaj predvsem zaradi samooskrbe urejalo vrtove za gojenje zelenjave in zelišč. Tudi meščani Škofje Loke na Mestnem in Spodnjem trgu so že od srednjega veka dalje za hišami imeli zelenjavne vrtove. Od srednjega veka naprej pa so ob gradovih, dvorcih in samostanih nastajali predvsem okrasni vrtovi za sprostitev in preživljanje prostega časa. Ob Loškem gradu sta se razvila dva, grajski vrt v severozahodnem delu posesti in mali grajski vrt na južnem delu.

Prve omembe grajskega vrta zasledimo v 14. stoletju v povezavi s tlačanskimi obveznostmi do freisinškega škofa. Gospostvo je bilo takrat upravno razdeljeno na t. i. župe.[1] Podložniki godeške župe so poleg drugih obveznosti morali spravljali gnoj iz grajskega hleva na grajske vrtove in njivo, ki so jo ograjevali.[2] Podložniki brojske župe[3] so oskrbnika in kaščarja oskrbovali z lesom, na grajski vrt in vrt ob stolpu pa so vozili prekle ter opravljali še druga fizična dela.[4] Čeprav viri poročajo, da so na gradu že v zgodnjem novem veku upravljali z vrtom, pa nič ne omenjajo njegove podobe.

Najstarejši danes še ohranjeni del vrta je lipov drevored, katerega lipe naj bi bile stare od 230 do 300 let.[5] Sredi 18. stoletja je bil vrt obdan s plotom, ki pa tudi ni dolgo držal. Kamnito obzidje okoli vrta so začeli graditi sredi 18. stoletja in obenem izravnali teren, saj je bilo dotlej tam dokaj neurejeno pobočje.[6]

Posebno vlogo je grajski vrt dobil konec 19. stoletja, ko so Loški grad vključno z vrtom kupile sestre uršulinke. Te so se ukvarjale s šolanjem deklet in so na gradu poleg drugih vodile notranjo in zunanjo šolo[7]. Del dekliškega izobraževanja je potekal tudi na grajskem vrtu. Ob toplejših mesecih so se gojenke učile v lipovem drevoredu, spoznavale botaniko, telovadile in igrale košarko (korbball). Poleg tega so na vrtu pripravljale še verske dogodke (marijanska procesija, dan sv. Rešnjega telesa) in pri tem molile, recitirale in pele.[8] Na vrtu pa so praznovali še rojstne dneve, godove in zaključke šolskega leta. Družbo na grajskem vrtu je gojenkam delalo tudi nekaj živali (papiga Oskar, srnjaka Janko in Moni, zajčki, lisjak Fuchsi). 

  

^{Levo: Pogled na lipov drevored s šolskimi klopmi, 20. stoletje. Hrani AUŠL.}

^{Desno: Gojenka Zora Krainz z lisjakom Fuchsijem, začetek 20. stoletja. Hrani AUŠL.}

Vzgojno-šolsko delovanje uršulink na gradu je prekinil začetek druge svetovne vojne, ko so poslopje in vrt zasedle nemške oblasti. V gradu so se nastanili okupacijski uradi, uršulinke pa so bile pregnane in tudi po koncu vojne se tja niso več vrnile. Grad je do leta 1958 zamenjal več vlog (zbirno taborišče za zajete slovenske domobrance in taboriščnike iz Vetrinja pri Celovcu, vojaška bolnica, kazensko-poboljševalni zavod). Glede na funkcije, ki jih je grad imel med vojno in po njej, je bilo po vsej verjetnosti celotno področje vrta zaprto območje, kamor civilno prebivalstvo ni imelo dostopa.

Uršulinke so bile kot lastnice grajskega poslopja in vrta razlaščene leta 1955. Tedaj je bil izdelan Popis in cenitev razlaščenega premoženja konventa uršulink v Škofji Loki,[9] v katerega so med drugim uvrstili vse objekte, ki so se nahajali na vrtu: apnenica, vodni rezervoar, čebelnjak, garažna uta, Marijin paviljon, uta Angela varuha, votlina Lurške Marije in razpelo. Poleg tega so popisali tudi vrste dreves: borovci, hrast, javor, jesen, macesni, smreke, tise, ciprese in nekaj ostalega drevja. Zabeležili so še “57 komadov starih lip, ki tvorijo drevored, so uporabljive samo kot drva, v povprečnem premeru 50 cm močne in 8 m visoke”.[10] Od sadnega drevja, ki je poraščalo breg med samostanskim in grajskim vrtom, so bile jablane, hruške, slive, marelice, trte, češnje, orehi, breskve in kutine. Pri tem so v opombo dodali, da je bilo sadno drevje slabo negovano in da zaradi terena ter pregoste zasaditve slabo raste.

 

^{Levo: Sestre uršulinke med sadnim drevjem na samostanskem vrtu, 20. stoletje. Hrani AUŠL.}

^{Desno: Utice na Grajskem vrtu, fotografirane ob popisu in cenitvi leta 1955. Hrani AUŠL.}

Leta 1958 je grajske prostore zasedel Loški muzej in v upravljanje pridobil tudi grajski vrt, ki je takrat dobil kulturno in izobraževalno vsebino. Leta 1962 je bil s postavitvijo Škoparjeve hiše ustanovljen zametek muzeja na prostem, ki se je v nadaljnjih letih dopolnjeval (svinjak, kozolec, čebelnjak, vodnjak, pod (skedenj), mlin, oglarska koliba, sušilnica za sadje).[11] Pozneje je bilo precej objektov zaradi uničenja umaknjenih, danes pa so na ogled Škoparjeva hiša, kozolec, mlin, prikaz poljedelstva s plugom in brano, manjši lapidarij in paviljon.

^{Odprtje Loškega muzeja na Loškem gradu, 1959}

Grajski vrt je od konca šestdesetih let postal prizorišče različnih družbenih, kulturnih, umetniških, glasbenih in gledaliških dogodkov. Eden večjih dogodkov je bil Izseljeniški piknik med leti 1968–1988[12], ki se ga je udeleževalo več tisoč ljudi iz okolice, Slovenije in tujine. Ob praznovanju tisočletnice Škofje Loke leta 1973 je bila na grajskem vrtu, ki je tedaj dobil letno gledališče, organizirana osrednja proslava. Poleg teh je bil vrt prizorišče tudi raznih drugih proslav (Dan mladosti), srečanj, piknikov, etnoloških dogodkov (Kmečka ohcet), srednjeveških prireditev (Venerina pot, pozneje Historial), plesov, tombol, srečelovov, koncertov (Večer slovenski viž v narečju) itd.

Sočasno so na vrtu živele tudi muzejske vsebine s tematskimi vodstvi, muzejskimi delavnicami in dogodki. V Škoparjevi hiši od leta 2010 poteka doživljajska delavnica za mlade, imenovana Od zrna do kruha.[13] Od leta 2018 muzej skrbi tudi za vzdrževalna dela na travniku, ki ga vsako leto pustimo odcveteti, da lahko čebele opravijo svoje delo. S tem obiskovalce seznanjamo s pestrostjo rastlinskih in živalskih vrst. Od leta 2019 pa muzej v sodelovanju s Kulturnim društvom Grable, društvom za kreativno grabljenje sveta, pripravlja program Pripovedke ob peči. Zadnjih nekaj let se je Loški muzej pridružil evropskemu programu Dobimo se na vrtovih (Rendez-vous aux jardins), katerega namen je predstaviti bogastvo in raznolikost zgodovinskih ter sodobnih evropskih parkov in vrtov. Ob tem pripravljamo različne programe za otroke in odrasle, s katerimi seznanjamo obiskovalce ne le s preteklimi vlogami grajskega vrta, temveč tudi s pomenom, ki ga ta ima danes. Ob letošnjem programu z naslovom Pogledi na grajski vrt, ki jih ni več, vas bomo 6. junija ob 11. uri ob bogatem fotografskem gradivu popeljali skozi različne vloge in podobe grajskega vrta.

Vljudno vabljeni.

^{Muzejska delavnica Impresionizem na grajskem vrtu, 2021}

 

Literatura:

• Blaznik, Pavle, Srednjeveški urbarji za Slovenijo, Urbarji Freisinške škofije, IV. Zvezek, Viri za zgodovino Slovencev, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Ljubljana, 1963.
• Blaznik, Pavle, Škofja Loka in Loško gospostvo 973–1803, Muzejsko društvo Škofja Loka, 1973. 
• Jahresbericht des Mädchen-Institutes der Ursulinen in Bischoflack über die Schuljahre 1914/16, Verlag des Ursulinen-Mädcheninstitutes in Bischoflack, Drück der Katoliška tiskarna in Laibach, str. 45. 
• Kalan, Mira, Pedagoško/andragoške dejavnosti v Loškem muzeju v letu 2010, Loški razgledi, let. 57, Muzejsko društvo Škofja Loka, 2010, str. 261–264.
• Triler, Marta, Dekliško šolstvo v Škofji Loki v drugi polovici 19. stoletja, Loški razgledi, let. 60, Muzejsko društvo Škofja Loka, 2013, str. 191–206.
• Pomembnejši mejniki v zgodovini Loškega muzeja, Ohranjamo preteklost za prihodnost! 80 let Loškega muzeja Škofja Loka, zbornik, Loški muzej Škofja Loka, 2019, str. 19–25.
• Stanovnik, V., Štirje dnevi prireditev, Gorenjski glas, let. 41, št. 50, 28. 6. 1988, str. 12.

Arhivski vir:

• AUŠL, t. e. 21, Popis in cenitev razlaščenega premoženja konventa uršulink v Škofji Loki, 1955.

Spletni vir:

• Grmovšek, Tanja, Le kaj bi z grajskimi lipami? Predavanje, Loški muzej Škofja Loka, 8. maj 2019. Dostopno na https://www.loski-muzej.si/predavanja/predavanje--tanja-grmovsek-le-kaj-bi-z-grajskimi-lipami/. 

 

[1] Blaznik, Škofja Loka, str. 47.

[2] Prav tam, str. 68. 

[3] Župa je imenovana po vasi Brode v Poljanski dolini.

[4] Blaznik, Srednjeveški urbarji, str. 351.

[5] Grmovšek, Le kaj bi z grajskimi lipami?

[6] Blaznik, Škofja Loka, str. 372.

[7] Za več o dekliškem šolstvu in uršulinkah glej: Triler, Dekliško šolstvo v Škofji Loki, str. 191–206.

[8] Jahresbericht des Mädchen-Institutes 1914/16, str. 45. 

[9] AUŠL, t. e. 21, Popis in cenitev razlaščenega premoženja konventa uršulink v Škofji Loki, 1955.

[10] AUŠL, t. e. 21, Popis in cenitev razlaščenega premoženja konventa uršulink v Škofji Loki, 1955, str. 105.

[11] Pomembnejši mejniki v zgodovini, str. 22.

[12] Stanovnik, Štirje dnevi prireditev, Gorenjski glas, let. 41, št. 50, 28. 6. 1988, str. 12.

[13] Kalan, Pedagoško/andragoške dejavnosti, str. 261.