Škoparjeva hiša z obnovljeno lončeno pečjo

Leta 1962 so enega prvih muzejev na prostem v Sloveniji postavili muzealci Loškega muzeja Škofja Loka v sodelovanju z Muzejskim društvom Škofja Loka. Na grajski vrt so prenesli staro Škoparjevo hišo iz Puštala in še devet drugih objektov. Zaradi vandalizma so danes tam ohranjeni le še hiša, kozolec, mlin in vodnjak. Da Škoparjeva hiša ne bi samevala na grajskem vrtu, smo ambientalno opremili njen bivalni del, tj. vežo s črno kuhinjo, “hišo” in kamro, ter jo leta 2008 ponovno odprli za javnost.

Škoparjeva hiša je po mnenju dr. Ivana Sedeja nastala v 16. stoletju in sodi v tip hiše s črno kuhinjo. Predstavlja bivalno kulturo kajžarjev in malih kmetov širšega loškega okolja v obdobju od 16. do konca 19. stoletja. Hiši so najverjetneje v 18. stoletju dodali še kamro in napravili nov strop. Največjo obnovo pa je doživela leta 1906. V črni kuhinji je bil postavljen dimnik, prizidano in obnovljeno je bilo tudi ognjišče. V “hiši” sta bila omenjenega leta obnovljena še pod in lončena peč. Leta 1962, ko je bila hiša prestavljena na grajski vrt, je bila na novo pozidana tudi lončena peč. Žal jo je leta 1986 neznani storilec vandalsko razbil in tako je bila Škoparjeva hiša neprimerna za muzejsko predstavitev. V devetdesetih letih 20. stoletja smo peč obnovili po vzoru peči iz Nacetove hiše v Puštalu. Obnova nam je omogočila, da smo Škoparjevo hišo ponovno odprli za javnost. Žal tudi peči “tečejo leta”, zato jo je letos oktobra pečarski mojster temeljito obnovil. Popravil ji je venec in obok ter obnovil fugirno maso med pečnicami. Škoparjeva hiša je tako ponovno pripravljena za ogled in prijetne dogodke ob topli lončeni peči.