Muzej na prostem
Enega prvih muzejev na prostem v Sloveniji so leta 1962 postavili muzealci Loškega muzeja Škofja Loka v sodelovanju z Muzejskim društvom Škofja Loka. Na grajski vrt so prenesli staro Škoparjevo hišo iz Puštala in še devet drugih objektov, od katerih si lahko danes na vrtu poleg Škoparjeve hiše ogledate še kozolec in mlin.
Za radovedne:
- Škoparjeva hiša je, po mnenju dr. Ivana Sedeja, nastala v 16. stoletju in sodi v tip hiše s črno kuhinjo. Predstavlja bivalno kulturo kajžarjev in malih kmetov širšega loškega okolja v obdobju od 16. do konca 19. stoletja. Starost hiše vsaj delno nakazujejo okna v glavnem bivalnem prostoru hiše, ki so vrezana med dve bruni in se zapirajo z mehanizmom, imenovanim "zapahnice", ter vhodni kamniti portal s posnetimi robovi, ki se nad pragom končujejo v obliki "ajdovega zrna".
- Lastniki Škoparjeve hiše so bili, kot večina ostalih Puštalcev, podložni puštalski graščini. Ljudsko izročilo pravi, da je daljni prednik delal pri puštalskem gospodu kot slamorezec - škopar. Zato se je pri tej hiši reklo "pri Škoparju". V tej hiši je bila osem rodov nazaj doma krojaška obrt. Zadnji krojač iz te hiše je bil Franc Eržen, rojen 1908. leta. Svojo delavnico je imel kar v glavnem bivalnem prostoru, v "hiši".
- Kozolec je bil namenjen za sušenje sena, žita, povezanega v snope, detelje, fižola itd. Postavljati so jih začeli v 16. in 17. stoletju, ko so začeli uvajati novo kulturno rastlino - ajdo, ki so jo na polja posejali takoj po žetvi drugih žit. Zato žit niso mogli več sušiti na polju, ampak so bili temu namenjeni novo postavljeni kozolci.
- V kamniti hišici na pobočju grajskega vrta so predstavljeni obrtni mlin z mlevsko napravo in stopami ter žita, ki so jih nekdaj sejali na Loškem. Prvo omembo mlina na Loškem lahko zasledimo v darilni listini iz leta 973. Prvi mlini, vpisani v urbarju leta 1291, so stali ob Selški Sori in so bili v lasti zemljiškega gospoda.
