Loški muzej Škofja Loka

Skok na vsebino // Skok na meni

Škoparjeva hiša na grajskem vrtu

Škoparjeva hiša na grajskem vrtu Foto: Sašo Kočevar

Škoparjeva hiša iz Puštala

Pogled na Puštal leta 1910. <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja</em>
Pogled na Puštal leta 1910. Foto: Fototeka Loškega muzeja
Vas Puštal pri Škofji Loki leta 1910. <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja</em>
Vas Puštal pri Škofji Loki leta 1910. Foto: Fototeka Loškega muzeja
Škoparjeva hiša je stala na parceli št. 34 v neposredni bližini gradu. Zanimivo je, da je označena kot zidana hiša. Franciscejski kataster, 1823.
Škoparjeva hiša je stala na parceli št. 34 v neposredni bližini gradu. Zanimivo je, da je označena kot zidana hiša. Franciscejski kataster, 1823.
Okno, vrezano med dve bruni, se zapira z mehanizmom, imenovanim zapahnice.
Okno, vrezano med dve bruni, se zapira z mehanizmom, imenovanim zapahnice.
Škoparjeva hiša <em>Foto: Jure Nastran</em>
Škoparjeva hiša Foto: Jure Nastran
Vhod v Škoparjevo hišo <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja</em>
Vhod v Škoparjevo hišo Foto: Fototeka Loškega muzeja
Okno Škoparjeve hiše <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja</em>
Okno Škoparjeve hiše Foto: Fototeka Loškega muzeja
Notranjost Škoparjeve hiše <em>Foto: Sašo Kočevar</em>
Notranjost Škoparjeve hiše Foto: Sašo Kočevar

Škoparjeva hiša je včasih stala v Puštalu, naselju na desni strani Poljanske Sore in Sore, v neposredni bližini Škofje Loke. Naselje z imenom Burchstall že leta 1291 omenjajo urbarji loškega gospostva. Okoli Puštalskega gradu, prvič omenjenega v 16. stoletju, se je razvilo kajžarsko naselje. Zaradi majhnih zemljiških posesti so se morali Puštalci ukvarjati še z obrtjo, z razvojem industrije v Škofji Loki in okolici konec 19. stoletja pa se jih je vse več zaposlovalo tudi v industriji.

Lastniki Škoparjeve hiše so bili kot večina ostalih Puštalcev podložni puštalski graščini. Ljudsko izročilo pravi, da je daljni prednik delal pri puštalskem gospodu kot slamorezec – škopar, zato se je tej hiši reklo “pri Škoparju”. Iz urbarjev izvemo, da je leta 1798 v tej hiši prebival Luka Kavčič, ki je svojo hči Elizabeto poročil z Erženom (ime ni vpisano), čigar rod živi v Puštalu še vse do današnjih dni.

Tudi pri Škoparju so se ukvarjali z obrtjo. Ustno izročilo pravi, da je bila tu osem rodov nazaj doma krojaška obrt, kot krojači pa so navedeni tudi v vseh treh popisih prebivalstva (1869, 1900, 1931). Zadnji krojač iz te hiše je bil Franc Eržen, rojen leta 1908. Svojo delavnico je imel kar v glavnem bivalnem prostoru, v t. i. hiši.

In v kakšnih hišah so živeli Puštalci? Na alpskem ozemlju se je že v času 15. in 16. stoletja uveljavila gradnja hiš s kombinacijo kamna in lesa. Vsaj od 16. stoletja naprej so lesene dele hiše sestavljali iz brun, ki so bila v vogalih ujeta navzkriž (“na brade”) ali pa so jih na tem mestu zrogljičali (od začetka 17. stoletja naprej). Brunasta gradnja sten in lesen strop sta omogočala gradnjo hiše v nadstropju.

Na Gorenjskem že vsaj v začetku 16. stoletju naletimo tudi na hišo s črno kuhinjo. To je stavba z dvema prostoroma: vežo kot vhodnim prostorom, v kateri je črna kuhinja, in glavnim bivalnim prostorom, imenovanim hiša ali izba. Glavni bivalni prostor ima profiliran lesen strop in kahlasto (lončeno) peč, ki se kuri iz veže ali črne kuhinje, tako da v stanovanjskem prostoru ni dima. Dim se iz veže ali kuhinje prosto dviga v ostrešje in skozi odprtine na prosto. Skozi stoletja se je stavba širila tako, da so hiši dodali kamro ali pa so spodnji hiši nadzidali gornjo hišo in včasih še kamro. Zgornje prostore so povezovali z lesenim zunanjim hodnikom ali gankom (Nacetova hiša v Puštalu). Strehe so bile krite s slamo.

Tudi Škoparjeva hiša je, po mnenju dr. Ivana Sedeja, nastala v 16. stoletju in sodi v tip hiše s črno kuhinjo. Predstavlja bivalno kulturo kajžarjev in malih kmetov širšega loškega okolja v obdobju od 16. do konca 19. stoletja. Starost hiše vsaj delno nakazujejo okna v glavnem bivalnem prostoru hiše, ki so vrezana med dve bruni in se zapirajo z mehanizmom, imenovanim zapahnice, ter vhodni kamniti portal s posnetimi robovi, ki se nad pragom končujejo v obliki ajdovega zrna.

Hiši so, najverjetneje v 18. stoletju, dodali še kamro in napravili nov strop, največjo obnovo pa je doživela leta 1906. V črni kuhinji je bil postavljen dimnik, prizidano in obnovljeno je bilo tudi ognjišče. V hiši sta bila obnovljena pod in lončena peč, kamro pa so z leseno pregrado ločili na dva dela. Dograjena sta bila tudi hlev in pod (skedenj, prostor za mlatev ter shranjevanje slame, sena, vozov in orodja). Črna kuhinja, klet in hlev so bili zidani, ostali prostori (hiša, kamra, pod) pa so bili sestavljeni iz lesenih brun. Streha je bila krita s slamo. Tla v veži, črni kuhinji in hiši so bila narejena iz mešanice malte in gline (t. i. ještrle, estrih), šele kasneje so položili lesene plohe. Stropovi so bili leseni, le klet je bila obokana.

Iz veže so vodili vhodi v klet (ki je v istem nivoju kot veža) ali shrambo, na podstrešje in v hišo, skozi črno kuhinjo pa je bilo mogoče priti na dvorišče. Oprema v veži je bila zelo skromna. Pod stopnicami je stala “marajna”, omara, v kateri so shranjevali kaše, moko in razno kuhinjsko posodje. Na nasprotni strani veže je bila v debelo kamnito steno vdelana niša, imenovana škafnca, v kateri je stal škaf za vodo. V taki niši je voda dolgo ostala hladna in sveža. Dobivali so jo iz štirne, ki je stala na dvorišču Puštalskega gradu, vodovod so namreč v Puštal speljali šele leta 1956. V nadaljevanju veže je bila črna kuhinja, ki ni imela samostojnega ognjišča, zato so kuhali kar v votlini peči. Ob kurišču peči je stalo orodje za kuhanje in peko v peči: pihalnik, omelo, greblo, burkle za prenašanje loncev in lesen lopar. Lončeno in železno posodje je stalo na policah nad svinjskim kotlom, ki so ga postavili leta 1906. Do izgradnje dimnika se je dim z ognjišča in peči prosto dvigal pod obok, kjer so sušili meso.

V hiši je levo od vrat stala lončena peč, v nasprotnem kotu, tam, kjer se stikata zunanji steni, pa miza. Nad mizo je bil bohkov kot, ob njem pa obešene razne svete podobe in slike na steklo. Ob zunanjih stenah in okoli peči so bile nepremične klopi, na katerih so ljudje tudi spali. Ob mizi sta stala še “ta dolg stov” in izrezljan stol, kamor so posedli gosta v hiši. Desno od mize sta bili še skrinja in mentrga – miza, v kateri so mesili testo za kruh. Levo od mize sta bila šivalni stroj in predalnik. Na steni pri vratih v vežo so viseli sklednik, žličnik in kropivnik, ura pa pri vhodu v kamro.

Kamra je bila sila skromno opremljena. V njej so stale tri postelje in potovalna skrinja, v kateri so imeli shranjeno obleko.Tu so spali starši, stari starši in majhni otroci. V notranjih prostorih so si svetili s trskami, pozneje s petrolejkami, že pred prvo svetovno vojno pa so v Puštalu zagorele električne žarnice.

Pripravila: Mojca Šifrer Bulovec

Viri in literatura:

  • Eržen, Janez; Pavlovec, Andrej: Škoparjeva hiša – zametek muzeja na prostem. Loški razgledi, št. 8, 1961, str. 112–113.
  • Blaznik, Pavle: Ime Puštal in njegov pomen. Loški razgledi, št. 9, 1962, str. 219.
  • Škofja Loka - čas pasijona, katalog, 2006, str. 22.
  • Informatorka – Marija Pivk, roj. Eržen.
  • ZAL Ljubljana, Enota Šk. Loka. ŠKL 364, t. e. 180 – Tom V. Fol. 194–196.
  • Informatorka – Marija Pivk, roj. Eržen.
  • Hrani ZAL Ljubljana, Enota Škofja Loka.
  • Cevc, Tone: H genezi kmečke hiše na Slovenskem. Traditiones, št. 19, 1990, str. 67.
  • Sedej, Ivan: Sto najlepših kmečkih hiš na Slovenskem. Ljubljana, 1989, str. 78–79.
  • Vurnik, Stanko: Kmečka hiša Slovencev na južnovzhodnem pobočju Alp. Etnolog, letnik IV/1, 1930, str. 54–55.
  • Sedej, Ivan: Sto najlepših kmečkih hiš na Slovenskem. Ljubljana, 1989, str. 78–79.
  • Eržen, Janez; Pavlovec, Andrej: Škoparjeva hiša – zametek muzeja na prostem. Loški razgledi, št. 8, 1961, str. 113–122.
  • Informatorka – Marija Pivk, roj. Eržen.
  • Krajevni leksikon Slovenije, I. knjiga, 1968, str. 371.
  • Informatorka – Marija Pivk, roj. Eržen.
  • Gašperšič, Janez: Razvoj elektrifikacije konzumnega področja občine Škofja Loka. Loški razgledi, doneski 3, 1995, str. 15.

Deli naprej


Prijavite se na Novičnik

Novice in dogodki Loškega muzeja direktno v Vaš e-predalnik!

Iskalnik

Naša spletna stran uporablja piškotke, s pomočjo katerih omogoča uporabo vtičnikov družbenih medijev, izboljšuje in prilagaja uporabniško izkušnjo ter analizira promet. Potrdite, da se strinjate z njihovo uporabo.

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na našem spletnem mestu

Kaj so piškotki?

Piškotki (angleško cookies) so kratke tekstovne datoteke, ki se lahko razpošiljajo in shranijo na vašem računalniku, pametnem telefonu ali kateri koli drugi napravi, ki dostopa do spletnih strani po internetu. Piškotke lahko uporabimo pri zbiranju informacij o načinu, kako uporabljate neko spletno stran, in posledično pri prilagajanju vsebin spletne strani ob vašem naslednjem obisku, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša. V piškotku je običajno zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče neko spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Uporaba piškotkov na spletu ni nič novega. Več informacij o piškotkih lahko najdete na spletni strani www.aboutcookies.org, kjer so tudi navodila, kako jih pobrišete.

Vrste piškotkov

Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotkov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnost ...).

Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke o tem, kaj uporabniki delajo na spletni strani, z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, po katerih bi lahko identificirali uporabnika.

Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo ...) ter zagotavlja napredne, uporabniku prilagojene funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletni strani.

Piškotki za usmerjanje

Piškotki za usmerjanje so povezani s storitvami tretjih oseb (npr. oglaševalska in družabna omrežja), na primer gumba "Všečkaj" in "Deli z ostalimi". Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletu. Te piškotke urejajo in gostijo tretje osebe.

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Ime piškotka Avtor Opis
bcms_cookie_accepted
bcms_cookie_declined
Loški muzej Škofja Loka Ta piškotka beležita vašo izbiro glede uporabe piškotkov na naši spletni strani.
_pk_ref
_pk_cvar
_pk_id
_pk_ses
...
Matomo Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Matomo (ex Piwik).
Matomo politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Matomo (opt-out)
di
dt
psc
uid
uit
uvc
siteaud
ana_svc
atuvc
user_token
...
AddThis Te piškotke nastavi vtičnik za delitev z družabnimi omrežji podjetja AddThis.
AddThis politika zasebnosti / Onemogočite sledenje AddThis (opt-out)
c_user
s
xs
presence
datr
ft
lu
sub
lsd
reg_ext_ref
reg_fb_gate
reg_fb_ref
wb
act
_e_3qqF_0
wd
p
...
Facebook Te piškotke nastavi Facebookov vtičnik.
Facebook piškotki in podobne tehnologije
__utma
__utmz
SID
LOGIN_INFO
use_hotbox
PREF
SSID
HSID
watched_video_id_list
demographics
VISITOR_INFO1_LIVE
...
YouTube Te piškotke nastavi videopredvajalnik YouTube.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google
__qca
__utma
__utmz
__utmv
__utmb
clip_id
home_active_tab
uid
v6f
utmc
aka_debug
...
Vimeo Te piškotke nastavi videopredvajalnik Vimeo.
Vimeo politika zasebnosti / Vimeo piškotki
_ga
__utma
__utmb
__utmc
__utmv
__utmz
SC
PREF
HSID
SSID
APISID
SAPISID
SNID
NID
GoogleAccountsLocale_session
AnalyticsUserLocale
GAPS
...
Google Maps Te piškotke nastavi zemljevid Google Maps.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google

Nadzor piškotkov

Shranjevanje in upravljanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik. Brskalnik lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi enostavno izbrišete – za več informacij obiščite spletno stran www.aboutcookies.org. Vašo odločitev glede uporabe piškotkov na tej spletni strani vedno lahko spremenite s klikom na povezavo Piškotki.

Upravljalec piškotkov

Spletno mesto Loški muzej Škofja Loka.