Zgodovinske zbirke

Loško gospostvo

Zbirka predstavlja zgodovino loškega gospostva, ki je bilo ustanovljeno leta 973, ko je nemški cesar Oton II. freisinškemu škofu Abrahamu podelil današnjo Staro Loko, Selško in Poljansko dolino ter Sorško polje. Prikazana je poselitev gospostva, trgovske povezave in nekaj pomembnejših škofov iz bavarskega Freisinga, pa tudi Brižinski spomeniki, najstarejši ohranjeni zapisi v slovenskem jeziku, ki jih je škof Abraham uporabljal pri bogoslužju. Na repliki plošče Wolfganga Schwarza iz leta 1513 si lahko ogledate enega najstarejših znanih grbov mesta Škofje Loke.

Gradovi

Loškemu gospostvu so varnost zagotavljali trije gradovi: Stolp na Kranclju, Wildenlack – Stari grad pod Lubnikom in Loški grad. Prvo upravno središče loškega gospostva je bil Stolp na Kranclju iz 12. stoletja, ki ga je porušil potres leta 1511. Njegovo vlogo je prevzel Loški grad, ki se kot močno utrjen grad v Škofji Loki omenja od začetka 13. stoletja. O življenju na gradovih, njihovi obrambni vlogi in rezidenčnih domovanjih loških plemičev pričajo dve maketi, stare upodobitve, srednjeveške najdbe in grajski inventar.

Mesto

Škofja Loka je bilo zasebno, freisinškemu škofu podrejeno mesto, ki se je razvilo na dveh terasah nad sotočjem Selške in Poljanske Sore. Obdano je bilo z obzidjem, v njem so se razvile številne obrti, skozenj pa je vodila tudi pomembna tovorna pot. Urbanistični razvoj mesta prikazujejo maketa in stare vedute, vsakdanje življenje meščanov pa osvetljujejo arheološke najdbe in jedilnica iz začetka 20. stoletja. Skozi stoletja so mesto prizadele številne epidemije kužnih bolezni in naravne nesreče, o čemer nam priča votivna slika Sopotniška Loka, ki upodablja požar iz leta 1698.

Cehi, šolstvo

Cehi so bili združenja obrtnikov iste stroke. Vanje so se v srednjem veku združevali mestni obrtniki, da bi se zaščitili pred konkurenco podeželanov, škofjeloški od sredine 15. stoletja dalje. V zbirki je zbrana dediščina kovaškega, čevljarskega, usnjarskega, krojaškega, lončarskega, pekovskega in mesarskega ceha.

Zbirka kulturne zgodovine predstavlja razvoj šolstva v Škofji Loki od prvih šol v srednjem veku, uršulinskih šol na Loškem gradu pa vse do vzpostavitve šolskega centra v 20. stoletju. Predstavljen je tudi najstarejši znani zapis slovenskih imen za mesece, t. i. Škofjeloški rokopis iz leta 1466.

Zbirka novejše zgodovine

Zbirka novejše zgodovine predstavlja dogodke 1. in 2. svetovne vojne, medvojno stavkovno gibanje na Loškem ter obnovo in izgradnjo povojne škofjeloške občine. V zbirki je bogato dokumentarno gradivo, fotografije in predmeti iz 20. stoletja.

Obiščite Muzej+ in izvedite še več zanimivosti iz zgodovinskih zbirk Loškega muzeja!

Zgodovinske zbirke
Zgodovinske zbirke
+1Zgodovinske zbirke
Zgodovinske zbirke

Deli naprej