Za Škofjeloški pasijon je, tako kot za njegove vzornice – ljubljanske kapucinske procesije, značilno, da je bila to v prvi vrsti govorjena in ne peta prireditev. Tudi rokopis patra Romualda pevce, glasbenike in glasbene inštrumente navaja zgolj na redkih mestih.
V Loškem muzeju hranimo nekaj del slikarja Evgena Sajovica, ki se je v zgodovino slovenske likovne umetnosti vpisal kot eden naših najpomembnejših krajinarjev 20. stoletja. Kolegi iz vrst Kluba neodvisnih slovenskih umetnikov so ga imeli za posebneža, ki je bil zmožen "skupaj naslikati dve tako nasprotujoči si skrajnosti, kot sta modra in zelena".
Janez Hafner spada med pomembnejše slovenske slikarje urbanega pejsaža. Pred kratkim smo v okviru raziskovanja opusov loških likovnih umetnikov dokumentirali sedem njegovih del na temo loške krajine, v osnovi namenjenih slikovni opremi koledarja. Gre za risbe srednjega formata, izvedene v tehniki risbe s tušem leta 2011.
V Dražgošah je pred drugo svetovno vojno stala znana romarska cerkev, posvečena sv. Luciji. Prvič se omenja leta 1535, vendar so jo na novo pozidali v letih 1642–1647. Posebna znamenitost te cerkve so bili štirje zlati oltarji iz druge polovice 17. stoletja, ki jih danes hrani Loški muzej Škofja Loka.
V našem spletnem videoarhivu si lahko ogledate posnetek predavanja Gorana Tomčića o participativnem delu v umetnostni zgodovini in danes, ki ga je pripravil kot del spremljevalnega programa razstave Pompom mreže Škofja Loka.
V Loškem muzeju smo izdali prvo pregledno monografijo vsestranskega škofjeloškega industrijskega oblikovalca Marjana Žitnika, ki predstavlja do zdaj najobsežnejši in najcelovitejši pregled njegovega delovanja.
Podružnična cerkev sv. Tomaža v vasici Brode izhaja iz 15. stoletja, njeno zunanjščino pa je leta 1530 z motivi Poslednje sodbe, sv. Krištofa in Kristusa z apostoli poslikal freskant Jernej iz Loke. Gre za edini primer pri nas znane celotne poslikave zunanjščine.
Loški muzej in Galerija Ivana Groharja bosta marca odprta po zimskem odpiralnem času. Zaradi priprave nove razstave bo galerija od 13. do 22. marca 2023 zaprta.
Letos mineva 100 let od smrti pisatelja Ivana Tavčarja, zato je Vlada Republike Slovenije na pobudo Ministrstva za kulturo leto 2023 razglasila za Tavčarjevo leto. V Loškem muzeju ob tej priložnosti pripravljamo pester program, ki bo potekal vse leto in se bo odvijal tako v muzeju kot Dvorcu Visoko.
V letu 2023 bomo v muzeju vzpostavili novo stalno zbirko starih knjig iz knjižnice dr. Ivana in Franje Tavčar, v Galeriji na gradu bomo predstavili življenjski opus industrijskega oblikovalca Marjana Žitnika in Dolgo 19. stoletje, v Galeriji Ivana Groharja nadaljujemo serijo Sodobne tendence, v Okroglem stolpu pa bo med drugim gostoval bienale tekstilne umetnosti BIEN.
Piškotki (angleško cookies) so kratke tekstovne datoteke, ki se lahko razpošiljajo in shranijo na vašem računalniku, pametnem telefonu ali kateri koli drugi napravi, ki dostopa do spletnih strani po internetu. Piškotke lahko uporabimo pri zbiranju informacij o načinu, kako uporabljate neko spletno stran, in posledično pri prilagajanju vsebin spletne strani ob vašem naslednjem obisku, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša. V piškotku je običajno zaporedje črk in številk, ki
se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče neko spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.
Uporaba piškotkov na spletu ni nič novega. Več informacij o piškotkih lahko najdete na spletni strani www.aboutcookies.org, kjer so tudi navodila, kako jih pobrišete.
Vrste piškotkov
Nujno potrebni piškotki
Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotkov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnost ...).
Izkustveni piškotki
Tovrstni piškotki zbirajo podatke o tem, kaj uporabniki delajo na spletni strani, z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, po katerih bi lahko identificirali uporabnika.
Funkcionalni piškotki
Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo ...) ter zagotavlja napredne, uporabniku prilagojene funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletni strani.
Piškotki za usmerjanje
Piškotki za usmerjanje so povezani s storitvami tretjih oseb (npr. oglaševalska in družabna omrežja), na primer gumba "Všečkaj" in "Deli z ostalimi". Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletu. Te piškotke urejajo in gostijo tretje osebe.
Piškotki, ki jih uporabljamo na tej spletni strani
Ime piškotka
Avtor
Opis
bcms_cookie_accepted
bcms_cookie_declined
Loški muzej Škofja Loka
Ta piškotka beležita vašo izbiro glede uporabe piškotkov na naši spletni strani.
Shranjevanje in upravljanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik. Brskalnik lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi enostavno izbrišete – za več informacij obiščite spletno stran www.aboutcookies.org. Vašo odločitev glede uporabe piškotkov na tej spletni strani vedno lahko spremenite s klikom na povezavo Piškotki.