Knjižna polica

V Loškem muzeju želimo, da je gradivo, ki ga hranimo v naših zbirkah, čim bolj dostopno širokemu krogu uporabnikov. Na naši e-knjižni polici tako lahko najdete dragocenosti iz naše muzejske knjižnice ter zbirko naših publikacij.

Z aktivnim zbiranjem in digitaliziranjem gradiva smo začeli v letu 2019, zato naša e-polica še ni tako polna, naš cilj pa je, da boste na tem mestu našli vedno več gradiva.

Muzejska knjižnica Loškega muzeja hrani knjižno gradivo s področij v muzeju zastopanih strok: arheologije, etnologije, zgodovine, kulturne zgodovine, umetnostne zgodovine, likovne umetnosti, muzeologije, muzejske pedagogike in andragogike, konservatorstva in restavratorstva. S svojim delovanjem podpira strokovno delo muzejskih sodelavcev, odprta pa je tudi strokovni javnosti, učencem, dijakom, študentom.

Kot muzejska strokovna knjižnica sodi med slovenske specialne knjižnice s področja kulture. Njeno delovanje spremlja Narodna in univerzitetna knjižnica - Center za razvoj knjižnic in leta 2009 je bila vpisana v razvid knjižnic, ki opravljajo javno službo.

Začetki knjižnice in zbiranja “muzejske” literature segajo v leto 1937, ko je novoustanovljeno Muzejsko društvo Škofja Loka v svojih pravilih opredelilo ustanovitev muzejske zbirke, zgodovinskega arhiva in muzejske knjižnice. Po drugi vojni je muzej, ustanovljen leta 1939, nadaljeval zbiranje gradiva na širšem škofjeloškem območju, in tudi zbiranje starejšega knjižnega gradiva. Pridobil je knjižnico iz Tavčarjevega dvorca na Visokem v Poljanski dolini, knjižnico baronov Oblak - Wolkensperg iz gradu Puštal v Škofji Loki, več časopisov in uradnih listov starejših letnikov, pa tudi fond starejših knjig in molitvenikov. Za muzejsko knjižnico je od leta 1952 skrbela muzejska strokovna sodelavka - arhivarka, saj sta bili muzejska in arhivska služba do leta 1966 združeni v muzeju. Ko je Muzejsko društvo ob finančni podpori občine leta 1954 začelo izdajati domoznanski zbornik Loški razgledi, je z zamenjavo le-teh v muzej začela prihajati strokovna literatura sorodnih ustanov, muzejev, galerij in arhivov doma in iz tujine. Knjižnični fond se je bogatil še z zapuščinami posameznikov, v zadnjih treh desetletjih prejšnjega stoletja pa tudi s knjigami iz opuščenih podružničnih šol in drugih ustanov ter organizacij na Loškem. Od leta 1980 je v muzeju sistematizirano delovno mesto kustosa pedagoga, ki opravlja tudi knjižničarska dela. Knjižnica je od decembra 2015 vključena v sistem COBISS.

Celotni knjižnični fond danes obsega nad 15.000 enot strokovne literature, nad 2.000 enot drobnega tiska in nad 7.000 enot gradiva, starejšega od leta 1900, kjer večino predstavljajo zbirke, ki so kot celote zgodovinski dokument. Naj jih naštejemo: Knjižnica dr. Ivana Tavčarja z Visokega, Knjižnica baronov Oblak - Wolkensperg z gradu Puštal pri Škofji Loki, Zbirka verskega tiska, Zbirka starih monografij, Zbirka stare periodike, Nemška občinska knjižnica 1941-1945, Knjižnica narodnega heroja Maksa Krmelja - Matije, Knjižnica prof. Marije Jamar Legat. Večina navedenih vsebuje knjižnično gradivo, starejše od leta 1800. To so antikvarne izdaje, ki že zaradi svoje starosti izpolnjujejo pogoje za razglasitev za kulturni spomenik.