Skok na vsebino // Skok na navigacijo
Novičke iz Loškega muzeja Foto: Sašo Kočevar
V sredo, 24. septembra 2025, smo v Galeriji Ivana Groharja odprli novo razstavo “In the deathcar, we are alive” turškega umetnika in univerzitetnega predavatelja Borge Kantürka.
Galerija Franceta Miheliča v drugem nadstropju Kašče na Spodnjem trgu bo odprta od sobote, 27. septembra do petka, 3. oktobra in sicer v soboto in nedeljo med 10. in 18. uro, od ponedeljka do petka pa med 17. in 19. uro. Vstop je prost.
Poleg stalne Miheličeve zbirke bo na ogled razstava vseh letos nastalih in lanskih nagrajenih likovnih del Male Groharjeve kolonije.
Muzejska razstava Primer Bukovščica, ki je na ogled do 30. novembra v Okroglem stolpu, je dobila svoje spletno nadaljevanje. Objavili smo prve poglobljene vsebine, ki osvetljujejo keramično gradivo, odkrito na tem novoveškem najdišču v Selški dolini.
Začenjamo s podrobnim, a poljudnim vpogledom v keramične sklede z Bukovščice. Prvi prispevki ponujajo več informacij o starosti, tipologiji in pomenu teh najdb, ki so na ogled na sami razstavi.
Od četrtka, 11. septembra, do nedelje, 14. septembra 2025, je v nemškem mestu Crostwitz v bližini Dresdna potekalo redno letno srečanje združenja Europassion, ki povezuje okrog 80 pasijonskih krajev iz več kot 16 evropskih držav.
Muzej je septembra odprt od ponedeljka do nedelje od 10. do 18. ure, Škoparjeva hiša na grajskem vrtu pa ob sobotah in nedeljah od 10. do 18. ure.
Galerija Ivana Groharja na Mestnem trgu je odprta od torka do nedelje od 10. do 14. ure, ob sredah do 18. ure. Zaradi priprave nove razstave bo galerija od 15. do 24. septembra zaprta.
Galerija Franceta Miheliča v Kašči na Spodnjem trgu bo odprta od sobote, 27. septembra do petka, 3. oktobra in sicer v soboto in nedeljo med 10. in 18. uro, od ponedeljka do petka pa med 17. in 19. uro. Poleg stalne Miheličeve zbirke bo na ogled razstava vseh letos nastalih in lanskih nagrajenih likovnih del Male Groharjeve kolonije.
Vabljeni na obisk!
Tudi letos je Loški muzej med poletnimi počitnicami pripravil ustvarjalne delavnice za otroke, ki so obiskovali počitniško varstvo v organizaciji Društva prijateljev mladine Škofja Loka. Delavnice so bile tesno povezane tako s stalnimi muzejskimi zbirkami kot z občasnimi razstavami.
V sredo, 27. avgusta 2025, smo v Okroglem stolpu Loškega muzeja odprli novo arheološko razstavo Primer Bukovščica, na kateri so predstavljene arheološke metode dela, ki so bile uporabljene pri raziskavi manjšega najdišča na Bukovščici v Selški dolini. Skozi zgodbo razkrivanja preteklosti Bukovščice predstavljamo delovne postopke arheologov: kako se določi potencialno najdišče, ki kasneje zahteva izkopavanja, kako potekajo terenske raziskave, katero orodje in pripomočki se uporabljajo pri izkopavanju, kaj spada med poizkopavalne procese ter kako poteka obdelava in hramba najdb v muzeju.
Muzej je avgusta odprt od ponedeljka do nedelje od 10. do 18. ure, Škoparjeva hiša na grajskem vrtu pa od petka do nedelje od 10. do 18. ure. Galerija Ivana Groharja na Mestnem trgu je odprta od torka do nedelje od 10. do 14. ure, ob sredah do 18. ure.
Vabljeni na obisk!
V sredo, 30. julija 2025 smo v Galeriji Ivana Groharja odprli razstavo V oči me glej! umetnika Mohorja Kejžarja. Predstavljen je izbor del, osredotočenih na motiv očesa, in je nadaljevanje umetnikovih tematskih pregledov, ki jih je začel z razstavo Od rok v Galeriji Muzeja Železniki leta 2024.
Prve do danes znane vedute današnjega slovenskega ozemlja segajo v 17. stoletje, ko so naše kraje beležili posamezni vojni inženirji ter bolj znana avtorja Matthäus Merian in Janez Vajkard Valvasor. Med njunimi deli je tudi upodobitev mesta Škofja Loka, ustvarjena kot dokumentarna topografska risba, značilna za čas, ko so vedute nastajale predvsem iz znanstvenih in strateško-vojaških razlogov.
Ob koncu 18. in v 19. stoletju so vedute začeli ustvarjati potujoči slikarji, ki so jih graščaki pošiljali na pot, da bi zanje beležili poglede na posamezne kraje – tudi na Slovenskem. Med tujimi umetniki, ki so potovali po slovenskih deželah, je bil tudi nemški slikar Ferdinand Runk (1764–1834). Njegovo grafično podobo Škofje Loke danes hrani Loški muzej.