Skok na vsebino // Skok na navigacijo
Novičke iz Loškega muzeja Foto: Sašo Kočevar
Tudi letos je Loški muzej med poletnimi počitnicami pripravil ustvarjalne delavnice za otroke, ki so obiskovali počitniško varstvo v organizaciji Društva prijateljev mladine Škofja Loka. Delavnice so bile tesno povezane tako s stalnimi muzejskimi zbirkami kot z občasnimi razstavami.
V sredo, 27. avgusta 2025, smo v Okroglem stolpu Loškega muzeja odprli novo arheološko razstavo Primer Bukovščica, na kateri so predstavljene arheološke metode dela, ki so bile uporabljene pri raziskavi manjšega najdišča na Bukovščici v Selški dolini. Skozi zgodbo razkrivanja preteklosti Bukovščice predstavljamo delovne postopke arheologov: kako se določi potencialno najdišče, ki kasneje zahteva izkopavanja, kako potekajo terenske raziskave, katero orodje in pripomočki se uporabljajo pri izkopavanju, kaj spada med poizkopavalne procese ter kako poteka obdelava in hramba najdb v muzeju.
Muzej je avgusta odprt od ponedeljka do nedelje od 10. do 18. ure, Škoparjeva hiša na grajskem vrtu pa od petka do nedelje od 10. do 18. ure. Galerija Ivana Groharja na Mestnem trgu je odprta od torka do nedelje od 10. do 14. ure, ob sredah do 18. ure.
Vabljeni na obisk!
V sredo, 30. julija 2025 smo v Galeriji Ivana Groharja odprli razstavo V oči me glej! umetnika Mohorja Kejžarja. Predstavljen je izbor del, osredotočenih na motiv očesa, in je nadaljevanje umetnikovih tematskih pregledov, ki jih je začel z razstavo Od rok v Galeriji Muzeja Železniki leta 2024.
Prve do danes znane vedute današnjega slovenskega ozemlja segajo v 17. stoletje, ko so naše kraje beležili posamezni vojni inženirji ter bolj znana avtorja Matthäus Merian in Janez Vajkard Valvasor. Med njunimi deli je tudi upodobitev mesta Škofja Loka, ustvarjena kot dokumentarna topografska risba, značilna za čas, ko so vedute nastajale predvsem iz znanstvenih in strateško-vojaških razlogov.
Ob koncu 18. in v 19. stoletju so vedute začeli ustvarjati potujoči slikarji, ki so jih graščaki pošiljali na pot, da bi zanje beležili poglede na posamezne kraje – tudi na Slovenskem. Med tujimi umetniki, ki so potovali po slovenskih deželah, je bil tudi nemški slikar Ferdinand Runk (1764–1834). Njegovo grafično podobo Škofje Loke danes hrani Loški muzej.
Spoštovane obiskovalke in obiskovalce obveščamo, da bo Galerija Ivana Groharja zaprta do 30. 7. 2025 zaradi priprave nove razstave.
Hkrati vas vljudno vabimo na odprtje razstave Mohorja Kejžarja V oči me glej!, ki bo v sredo, 30. 7. 2025, ob 19.00.
V kotičku Fokus v Loškem muzeju bomo od konca julija predstavljali poslikane panjske končnice iz Selške delavnice. Predstavnika te delavnice sta Andrej Pavlič (1790–1873) in njegova hči Marija (1821–1891), po domače Blaževčeva ali Podnartovčeva Micka iz Selc v Selški dolini.
Muzej je julija odprt od ponedeljka do nedelje od 10. do 18. ure, Škoparjeva hiša na grajskem vrtu pa od petka do nedelje od 10. do 18. ure. Galerija Ivana Groharja na Mestnem trgu je odprta od torka do nedelje od 10. do 14. ure, ob sredah do 18. ure.
V sredo, 18. junija 2025, smo v Galeriji Podstreha na Loškem gradu odprli novo pregledno razstavo izbranih del Tomaža Furlana, ki na treh lokacijah na gradu predstavlja zadnjih dvajset let umetnikovega ustvarjanja.
V prvi polovici 19. stoletja, ko Škofja Loka še ni imela javne lekarne, so se prebivalci po nasvete in zdravila obračali na samostansko lekarno. Sprva so jo vodile klarise, nato pa uršulinke, ki so v njej pripravljale zdravila za redovniško skupnost, gojenke in okoliško prebivalstvo, zlasti uboge. Kljub ustanovitvi prve javne lekarne v Škofji Loki v drugi polovici 19. stoletja se je večina okoliškega prebivalstva še vedno obračala na uršulinke. Izdaja zdravil zunanjim odjemalcem je bila prepovedana leta 1893, samostanska lekarna pa je bila dokončno ukinjena leta 1901.