Škofjeloški pasijon
Razstava obiskovalcu ob pomoči fotografskega in filmskega gradiva, izbranih predmetov, sodobne tehnologije in oblikovalskih prijemov kar najbolj plastično in doživeto približa nesnovno dediščino Škofjeloškega pasijona, ki velja za najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku.
Ob velikem uspehu – vpisu Loškega pasijona na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva 1. decembra 2016 – smo želeli ta dosežek čim hitreje postaviti na ogled tudi obiskovalcem, zato smo se odločili, da postavimo prvi del stalne razstave, posvečen umetniški in zgodovinski vlogi pasijona.
Razstava, ki je bila slovesno odprta jeseni 2017, je umeščena v prenovljene kletne prostore, iz katerih je bil nekoč izhod na dvižni most, s hodnikom pa je bil grad povezan tudi z uršulinsko cerkvijo in samostanom. Postavitev sestavljajo leseni križ, darilo mesta Štandrež pri Gorici Škofji Loki, in pasijonske zastave, ki v vetriču rahlo plapolajo in so postavljene v slepi del hodnika, ki je grad nekoč povezoval z mestom. Tu so še tri umetniške fotografije uprizoritve iz leta 2009 loškega fotografa Tomaža Lundra, na tablici, pritrjeni na steno, pa lahko prelistate digitaliziran pasijonski kodeks. Na televiziji se predvaja film iz starih črno-belih fotografij pasijona iz leta 1936. Postavitev zaključuje light box oljne slike Borisa Kobeta iz leta 1967, ki realistično in v historični maniri ponazarja uprizoritev pasijona po loških ulicah. Razstavno sestavljanko povezuje videoesej Damijana Kracine, ki v 15 minutah povzame bistvene prizore skoraj dveurnega pasijonskega filma Marijana Cerarja iz leta 2015.
V prvem delu razstave tako v ospredje postavljamo zgodovinski in umetniški naboj pasijona, v drugem pa se bomo osredotočili na njegovo živost, na vse predane posameznike, angažma številnih sodelavcev, večinoma prostovoljcev, ki pasijon v resnici sooblikujejo. Tudi zato bo h končni postavitvi zbirke prispevala širša skupina, saj gre za projekt, ki presega kompetence ekipe Loškega muzeja. Delno zato, ker gre za kompleksno, interdisciplinarno tematiko, delno pa zavoljo fenomena prostovoljcev, angažmaja praktično celotne Škofje Loke in okolice, ki ga ohranja živega. Prva postavitev je bila tako dobrodošel poriv za vzpostavitev širše ekipe pri koncipiranju končne pasijonske razstave in skupaj s strokovnjaki Slovenskega gledališkega inštituta in več aktivnimi posamezniki, vpletenimi v pasijonske uprizoritve, načrtujemo kompleksno in raznoliko muzejsko zbirko z bogatim vizualnim in zvočnim arhivom.
Več o Škofjeloškem pasijonu si lahko preberete v Muzeju+.