Klekljane čipke, "špice" na Žirovskem

Skupna klekljanja članic KD Cvetke Žiri potekajo v zimskem času. Klekljanje dreves, njihovih plodov in listov je zahtevalo veliko klekljarskega znanja in časa. Hrani KD Cvetke Žiri.
Skupna klekljanja članic KD Cvetke Žiri potekajo v zimskem času. Klekljanje dreves, njihovih plodov in listov je zahtevalo veliko klekljarskega znanja in časa. Hrani KD Cvetke Žiri.

Znanje klekljanja čipk se je na Žirovsko razširilo iz Idrije v drugi polovici 19. stoletja. Ljudje so se te obrti hitro oprijeli, saj je bila čipka zanimiv tržni artikel, ki je omogočal stalen zaslužek. Prvo trgovino s klekljanimi čipkami je že leta 1896 v Žireh odprl Anton Primožič, Osrednji čipkarski tečaj na Dunaju pa je leta 1906 ustanovil še Čipkarsko šolo Žiri, ki nepretrgoma deluje še danes

Po prvi svetovni vojni je pokrajinska vlada za Slovenijo že leta 1919 ustanovila Osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani, od leta 1929 Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt. Zavod je deloval na področju izobraževanja, produkcije in prodaje čipk ter promocije klekljane slovenske čipke oz. čipke z narodno noto. Novi vzorci za čipke so vsebovali narodne motive in ornamente ali pa so bili oblikovani na novo. V žirovski kotlini, ki je bila "središču slovenskega čipkarstva", je leta 1938 čipke izdelovalo 2500 ljudi.

Po drugi svetovni vojni je klekljanje vse bolj nazadovalo. Ženske so se raje zaposlovale v tovarni Alpina, kjer so poleg višje plače za krajši delovni čas bile še socialno zavarovane. V 80. letih 20. stoletja je na Žirovskem klekljalo še okoli 250 oseb, leta 1990 le še okoli 175.

Z ustanovitvijo Republike Slovenije leta 1991 se je zanimanje za slovensko dediščino in posledično tudi klekljano čipko povečalo. Žirovci danes klekljajo bolj za lastno veselje kot za prodajo. V želji po medsebojnem druženju in izpopolnjevanju klekljarskega znanja so ustanovili Klekljarsko društvo Cvetke Žiri, ki od leta 2007 vsako leto organizira Slovenske klekljarske dneve, kjer predstavijo svoje čipke.

Klekljarsko društvo Cvetke Žiri in Čipkarska šola Žiri sta med nosilci znanja in veščin enote klekljane slovenske čipke, ki je vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije leta 2015. Največje priznanje je slovensko in žirovsko klekljanje doseglo z vpisom klekljanja čipk v Sloveniji na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva leta 2018.

Klekljana čipka v prepletanju tradicije s sodobnostjo prestopa prag tradicionalnih rokodelskih veščin in vstopa tudi v svet sodobne umetnosti, sodobnih vizualnih praks, obenem pa ohranja čar tradicije, zgodovinskega spomina in narodnega izročila, iz česar se tudi sama ves čas napaja.

Razstava je na ogled v Stari šoli oz. kulturnem središču Stare Žiri, Tabor 2, Žiri. Ogledate si jo lahko v času, ko je odprta Krajevna knjižnica Žiri (ponedeljek, torek in petek: 14.00–19.00, sreda: 10.00–15.00).

Razstava je nastala na pobudo Občine Žiri. Strokovno jo je pripravil Loški muzej Škofja Loka (kustosinja Mojca Šifrer Bulovec) v sodelovanju s Klekljarskim društvom Cvetke Žiri, Muzejskim društvom Žiri in Čipkarsko šolo Žiri.

Razstava in katalog sta nastala v okviru projekta Interaktivno in sodobno, ki sta ga finančno omogočila Občina Žiri, Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja 2014-2020.

Deli naprej