Visoška domačija pripoveduje

Visoška domačija sodi med najpomembnejše arhitekturne spomenike v Sloveniji. Predstavlja višek v razvoju kmečkega stavbarstva ter izraža gospodarsko moč in duhovno obzorje najbogatejše kmečke plasti v drugi polovici 18. stoletja v Sloveniji. Njena današnja podoba je nastala s postopnim oblikovanjem od prve omembe v virih 13. stoletja do zadnjih sprememb v 20. stoletju.

V dvorcu smo skupaj z Občino Gorenja vas - Poljane in Zavodom za varstvo kulturne dediščine OE Ljubljana na ogled postavili stalne muzejske zbirke Zgodovinski in stavbni razvoj Visoške domačije, Kalanova rodbina, Ivan in Franja Tavčar ter Visoška kuhinja v 19. stoletju.

Zbirke si lahko ogledate po predhodnem dogovoru v spremstvu muzejskega vodnika.

Zgodovinski in stavbni razvoj Visoške domačije

V veži predstavljamo stavbno zgodovino domačije na Visokem, katere obnova poteka zadnjih nekaj let. Na razstavi lahko spoznamo, kako se je domačija spreminjala od časov Kalanovega rodu, ki je tu živel od sredine 17. stoletja, pa vse do 19. stoletja. V zadnjem obdobju Visoška domačija s pomočjo Zavoda za varstvo kulturne dediščine dobiva novo staro podobo.

Kustosinja: Damjana Pediček Terseglav, ZVKDS - OE Ljubljana

Kalanova rodbina

Razstava predstavlja Kalanov rod, ki je na Visokem gospodaril od sredine 17. pa skoraj do konca 19. stoletja. Bili so podložni zemljiškemu gospodu in vsako leto oddajali dajatve ter sodelovali pri tlaških obveznostih.

Kustosinja: Biljana Ristić

Zbirka Ivana in Franje Tavčar

Razstava je posvečena zakoncema Tavčar. Ivana Tavčarja (1851-1923) predstavljamo kot pisatelja, politika in župana Ljubljane ter kot človeka, ki je bil navezan na rodno Poljansko dolino. Njegovo ženo Franjo (1868-1938) pa predstavljamo kot pomembno narodno damo, (so)ustanoviteljico društev in humanitarno delavko. Na Visoški domačiji sta zakonca Tavčar gospodarila 45 let. Oba sta pokopana v družinski grobnici nedaleč od Visoške domačije.

Kustosinja: Biljana Ristić

Visoška kuhinja v 19. stoletju

Zbirka Visoška kuhinja je ambientalno psotavljena kuhinja iz 19. stoletja, v kateri je v letih 1887 do 1892 gospodinjila Ana Kalan, por. Hafner. Zbirka podira stereotipe o tehnologiji kuhanja in o prehranjevanju ljudi na loškem podeželju, kjer naj bi si hrano pripravljali samo v črni kuhinji in se prehranjevali zgolj s "kašami, sokom, žganci, kislim zeljem in repo". O tem pričajo restavriran in rekonstruiran tip kuhinje z napo, ki je ohranjen na Visokem, ter na razstavi predstavljeni recepti. Povzeti so po kuharski knjigi Ta dobra stara kuha, ki jo je po spominih na Ano napisal njen vnuk Pavle Hafner, ter iz Kuharskih bukev, ki jih je lastnoročno napisala Ana Kalan. V njih je tako opisana priprava francoske "župe", češnjevih kolačkov, "lincer" torte, cimetovih in šunkinih "nudlov" in drugega.

Kustosinja: Mojca Šifrer Bulovec

Visoška domačija <em>Foto: Vito Debelak</em>
Visoška domačija Foto: Vito Debelak
Muzejske zbirke Visoška domačija pripoveduje <em>Foto: Vito Debelak</em>
Muzejske zbirke Visoška domačija pripoveduje Foto: Vito Debelak
+4Muzejske zbirke Visoška domačija pripoveduje <em>Foto: Vito Debelak</em>
Muzejske zbirke Visoška domačija pripoveduje Foto: Vito Debelak
Muzejske zbirke Visoška domačija pripoveduje <em>Foto: Vito Debelak</em>
Muzejske zbirke Visoška domačija pripoveduje <em>Foto: Vito Debelak</em>
Muzejske zbirke Visoška domačija pripoveduje <em>Foto: Vito Debelak</em>
Muzejske zbirke Visoška domačija pripoveduje <em>Foto: Vito Debelak</em>

Deli naprej