Razstavni program 2026

Galerija na gradu

Za demokratizacijo umetnosti – ponovno. Radikalne umetniške prakse v Jugoslaviji (1960–1990)

26. november 2025 — 20. september 2026

Kuratorja: Barbara Borčić, Darko Šimičić

Umetnice in umetniki: Marina Abramović, Branko Balić, Boris Cvjetanović, Vlasta Delimar, Braco Dimitrijević, Dubravka Đurić, Gorgona, Tomislav Gotovac, Zlatko Hajdler, Matjaž Hanžek, Sanja Iveković, Željko Jerman, Julije Knifer, Ivan Kožarić, Katalin Ladik, Laibach Kunst, Miroslav Mandić, Mangelos (Dimitrije Bašičević), Vlado Martek, Milenko Matanović, Slavko Matković, Marijan Molnar, David Nez, OHO, I. G. Plamen, Marko Pogačnik, Bogdanka Poznanović, Mirko Radojičić, Rajko Radovanović, Vladan Radovanović, Rdeči Peristil, Skupina KÔD, Skupina šestih avtorjev, Nejč Slapar, France Pibernik, Đuro Seder, Mladen Stilinović, Sven Stilinović, Josip Stošić, Bálint Szombathy, Judita Šalgo, Miško Šuvaković, Raša Todosijević, Slaven Tolj, Marija Grazio Tolj, Goran Trbuljak, Josip Vaništa

Razstava, pripravljena na podlagi zbirke Darka Šimičića, se osredotoča na dela umetnikov iz jugoslovanskega prostora v obdobju med letoma 1960 in 1990. Predstavljena je “nova umetniška praksa” ustvarjalk in ustvarjalcev – slikarjev, pesnikov, fotografov, filmskih delavcev in performerjev –, ki so eksperimentirali v vseh tradicionalnih umetniških panogah, hkrati pa bili odprti za nove medijske oblike umetniškega ustvarjanja. Pri svojem delovanju so poudarjali temeljna etična stališča nasproti vizualni estetiki modernizma; etika je zanje postala pomembnejša od estetike. Predstavljali se niso samo v galerijah, temveč z akcijami tudi v javnih prostorih, na trgih in ulicah – v prepletu umetnosti in življenja. Razstava govori tudi o samoorganizaciji in ustvarjanju samoniklih prizorišč ter o vrsti povezovanj in sodelovanj, ki so jih takrat v skupni državi vzpostavili sami umetniki in umetnice, pa tudi organizacije, zlasti mreža študentskih kulturnih centrov.

Rokodelska dediščina: 15 bolgarskih + 2 slovenski zgodbi

30. september – 29. november 2026

Ekipa: Mojca Šifrer Bulovec, Jasna Kejžar Hartman, Saša Nabergoj, dr. Simona Žvanut, Rositsa Bineva (Etnografski muzej Etar, Gabrovo, Bolgarija)

Razstava bo povezala bolgarske in slovenske rokodelske zgodbe v eno pripoved, ki obiskovalcem ponuja vpogled v skupne korenine, raznolikost tehnik in sodobne načine ohranjanja znanj. Spodbudili bomo razumevanje rokodelstva kot živega, ustvarjalnega dela kulturne dediščine, ki povezuje preteklost in sodobnost.

Razstava Rokodelska dediščina: 15 bolgarskih + 2 slovenski zgodbi je nadgradnja razstavnega projekta The Craftsman Heritage: 15 Stories from Etar Museum (Bolgarija), ki je zasnovan tako, da se pri vsakem gostovanju poveže z lokalnim okoljem in dopolni z novimi vsebinami. Jedro razstave sestavlja petnajst tradicionalnih bolgarskih obrti – med njimi čevljarstvo, lončarstvo, tkalstvo, medičarstvo, mlinarstvo in obdelava kovin –, predstavljenih z besedili, predmeti, orodji, fotografijami in video posnetki, ki prikazujejo mojstre in načine prenosa znanj. Nadgradili jo bomo z dvema novima vsebinama Loškega muzeja – pletarstvom in usnjarstvom, ki predstavljata pomemben del zgodovine lokalne obrti in njeno sodobno nadaljevanje.

Galerija Podstreha

Priročnik Tomaža Furlana. Pregledna razstava del 2005–2025

18. junij 2025 — 31. oktober 2026

Kustosinji: Anabel Černohorski in Saša Nabergoj

Pregledna razstava izbranih del Tomaža Furlana na treh lokacijah na Loškem gradu predstavlja zadnjih dvajset let umetnikovega ustvarjanja.

V Galeriji Podstreha je razstavljen izbor del od leta 2005 do 2025. V pritličju muzeja izpostavljamo Furlanovo delo Book (2010) iz stalne umetnostnozgodovinske zbirke. V neposredni bližini pa si je v videogledalnici v Muzejski dnevni sobi mogoče ogledati kompilacijo iz umetnikovih videoperformansov Wear I–XVII (2005–2014).

Galerija na gradu in Galerija Podstreha

Medvojno obdobje na Loškem (1918–1941)

16. december 2026 – 26. september 2027

Ekipa: Biljana Ristić (vodja projekta), Anabel Černohorski, Sara Šifrar Krajnik, Benjamin Grubar, dr. Simona Žvanut

Razstava je peti obsežnejši projekt v okviru celovite prenove zgodovinskih zbirk, ki poteka od leta 2016. Predhodni projekti – Prva svetovna vojna na Loškem (2018), Od osvoboditve do osamosvojitve (2021), Dolgo 19. stoletje (2023) in Umetnosti 19. stoletja na Loškem (2024) – so vzpostavili interdisciplinarni model, ki povezuje raziskovalno delo, razstavno prakso in digitalno predstavitev.

Raziskali in predstavili bomo medvojno obdobje na Loškem (1918–1941), ki še ni bilo sistematično obdelano in postavljeno v širši kontekst. Z interdisciplinarnim pristopom bomo obdobje obravnavali z zgodovinskega, umetnostnozgodovinskega in etnološkega vidika ter ga predstavili v okviru družbenih, kulturnih in umetnostnih sprememb. Podrobneje se bomo posvetili posameznim tematskim sklopom, ki vključujejo politične in upravne spremembe, industrializacijo in razvoj delavske zavesti, razvojne poteze šolstva, zdravstva, turizma ter družabnega življenja, izbrane dogodke iz črne kronike ter umetnostno ustvarjalnost med obema vojnama. Predstavljena bodo umetniška dela, muzejski predmeti, fotografije in dokumenti, dopolnjeni z videi, zvočnimi posnetki in prostorskimi instalacijami.

Razstava bo predstavljala največji razstavni projekt muzeja doslej, saj bo postavljena v obeh največjih galerijah. Poseben poudarek bo na spletni podstrani razstave kot digitalnem muzeju, ki bo zasnovana ne le kot arhiv, temveč kot samostojen medij z nadgrajenimi vsebinami, fotografskim in zvočnim gradivom ter poglobljenimi interpretacijami.

V letu 2027 načrtujemo tudi izdajo zbornika.

Okrogli stolp na Loškem gradu

Quagliev baročni prizor iz Puštala. Nastanek, motiv in branje freske Snemanje s križa 

17. december 2025 — 3. maj 2026

Kustosinja: Anja Zver

V kapeli sv. Križa graščine Puštal (tudi grad ali dvorec Puštal) je baročni slikar Giulio Quaglio iz Laina v Lombardiji leta 1706 naslikal fresko Snemanje s križa. Naročil jo je plemič Marko Oblak pl. Wolkensperg, ki je puštalsko gospostvo kupil leta 1696, in s tem graščini pridobil pomembno umetnino. Quaglio je bil namreč ključni mojster baročnega stenskega slikarstva na Kranjskem, njegov slog pa je močno vplival na slovenske slikarje 18. stoletja. Razstava Quagliev baročni prizor iz Puštala predstavlja umetniški pomen, zgodovinsko ozadje in ikonografijo freske ter njeno mesto v sakralni umetnosti začetka 18. stoletja.

Primer Bukovščica

13. maj – 31. oktober 2026

Kustosi: Jože Štukl, Jerica Brečić, dr. Simona Žvanut

Med letoma 2010 in 2011 so na Bukovščici v občini Škofja Loka potekala arheološka izkopavanja, med katerimi so arheologi odkrili novoveške naselbinske ostanke. Razstava, ki je bila v preteklem letu že na ogled, predstavlja arheološke metode dela, ki so bile uporabljene pri raziskavi tega manjšega najdišča v Selški dolini.

Razstava bo postavljena ponovno in bo obiskovalcem znova omogočala vpogled v potek ter rezultate arheoloških raziskav.

Za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin so besedila na razstavi prevedena v lahko branje, video vsebine so podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik.

Marjan Žitnik, industrijski oblikovalec (stalna razstava)

11. november 2026 –

Kustosi: Žan Kobal, Tamara Lašič Jurković, dr. Simona Žvanut

Loškemu muzeju je leta 2022 predal svoj celotni opus Marjan Žitnik, eden najbolj dejavnih industrijskih oblikovalcev pri nas. S pomočjo zunanjih strokovnjakov (Žan Kobal, Tamara Lašič Jurković) smo leta 2023 pripravili monografijo in razstavo Marjan Žitnik, industrijski oblikovalec, ki je bila prva pregledna razstava njegovega dela in obenem tudi prva razstava v Loškem muzeju s tega področja.

Z novo postavitvijo izbora njegovih del pa bomo naše stalne zbirke razširili z novim področjem – industrijskim oblikovanjem. To bo prineslo nove možnosti za interdisciplinarno raziskovanje in interpretacijo muzealij iz starejših obdobij in sodobnih umetniških del, za aktualizacijo, pa tudi nove perspektive za razvoj diskurzivnih programov, npr. oblikovanje in trajnostni razvoj, pomen dediščine oblikovanja itn.

Stalno postavitev bomo namreč letno delno spreminjali z menjavo predmetov iz Žitnikovega obširnega opusa, besedil, zornih kotov na temo in/ali dodajanjem predmetov drugih vabljenih oblikovalcev, s čimer bomo njegovo delo postavljali v dialog in umeščali v širši kontekst področja. Pri tem bomo ohranjali zasnovo postavitve, tudi s konceptom modularne razstavne opreme, narejene posebej za to razstavo.

Besedila na razstavi bodo na voljo tudi v lahkem branju, s čimer bodo vsebine dostopnejše tudi osebam s težavami pri branju.

Galerija Ivana Groharja

Galerija Ivana Groharja je eno osrednjih razstavišč sodobne umetnosti v regiji. Razstavni cikel Sodobne tendence, ki poteka od leta 2020, vsako leto obsega serijo petih razstav, ki s premišljeno postavitvijo, spremljevalnim programom s poudarkom na umetniku in predstavitvi njegovih procesov dela ter z galerijskim listom z besedilom kustosa/inje celovito in natančno predstavlja fenomen interdisciplinarnosti sodobnih umetniških praks ter razbija predsodke do sodobne umetnosti.

Galerijo so leta 1989 ustanovili člani Združenja umetnikov Škofja Loka (ZUŠL). Danes deluje v okviru Loškega muzeja, program pa od leta 2000 nastaja v sodelovanju z ZUŠL. Združenje izmed svojih članov izbere dva razstavljavca letno; eden izmed razstavnih terminov je namenjen dobitniku Groharjeve nagrade oziroma prejemniku Groharjeve štipendije.

Zaradi prostorske specifike in umeščenosti na Mestni trg galerija omogoča neposreden stik z obiskovalcem, pri čemer pomembno vlogo igrajo receptorji, ki so hkrati informatorji.

Lela B. Njatin: 73 km od Kočevja

28. januar – 22. marec 2026

Kustosinja: Anabel Černohorski

Razstava 73 km od Kočevja izhaja iz največje povojne industrijske nesreče v Sloveniji – eksplozije in požara v kemični tovarni v središču Kočevja 12. maja 2022 –, ki se je zgodila zaradi prečrpavanja kemikalij v napačen rezervoar. Naslov razstave izpostavlja zračno razdaljo med Kočevjem in Škofjo Loko ter opozarja na bližino, ki bi v primeru širših ekoloških posledic postala neizogibna. Razstava ohranja in na različne načine izpostavlja pričevanja prebivalcev Kočevja, ki so v javnem diskurzu, osredotočenem predvsem na učinkovito krizno ukrepanje, večinoma ostajala v ozadju. Vključuje knjigo umetnice, video in objekte, nastale na podlagi umetničinega performansa in izjav, ki so ji bile zaupane neposredno po dogodku. V sodelovanju z drugimi ustvarjalci in kulturnimi ustanovami umetnica oblikuje prostor, ki poudarja vlogo umetnosti pri ohranjanju spomina ter obravnavi ekoloških in družbenih vprašanj, pri čemer se naslanja na dediščino konceptualnih praks šestdesetih in sedemdesetih let.

Oliver Pilić

1. april – 17. maj 2026

Kuratorka: Kristina Ferk

Umetniška praksa Oliverja Pilića se osredotoča na grafični medij. Umetnik apropriira vizualno gradivo iz spletnega okolja, ga z različnimi digitalnimi in mehanskimi postopki preoblikuje ter prenese v tradicionalne tehnike, najpogosteje lesorez. Njegova dela odpirajo vprašanja nadzora, svobode in vizualne kulture sodobne družbe, pri čemer se pogosto obrača tudi k ikoničnim delom in referencam iz zgodovine umetnosti.

Agata Pavlovec

27. maj – 19. julij 2026

Kuratorka: Kristina Ferk

Agata Pavlovec je vizualna umetnica, pedagoginja in članica Združenja umetnikov Škofja Loka. Deluje predvsem na področju slikarstva in ilustracije. V svoji umetniški praksi se giblje med abstrakcijo in figuraliko, za njeno slikarstvo pa so značilne ekspresivne poteze. Razstava bo obsegala izbor novejših del, v katerih se osredotoča na raziskovanje temne, pogosto zamolčane plati človeškega izkustva.

Andrej Tarfila

29. julij – 13. september 2026

Kurator: Miha Colner

Andrej Tarfila, član in nekdanji predsednik Združenja umetnikov Škofja Loka ter prejemnik Groharjeve štipendije, se v svojem fotografskem delu osredotoča na krajinske in dokumentarne motive ter vsakdanje prizore. Njegove fotografije se redno pojavljajo v slovenskih in mednarodnih medijih. Razstava bo predstavila njegovo avtorsko prakso.

Tomo Savić Gecan

23. september – 22. november 2026

Kustosinja: Saša Nabergoj

Mednarodno uveljavljen umetnik Tomo Savić-Gecan, predstavnik Hrvaške na Beneškem bienalu 2022, ki živi in dela v Amsterdamu, ustvarja nematerialna, prostorsko in konceptualno zasnovana dela, ki vzpostavljajo dialog med prostorom, gledalcem in odsotnostjo umetniškega objekta. Umetnik bo za Galerijo Ivana Groharja pripravil novo prostorsko intervencijo, prilagojeno specifičnemu galerijskemu prostoru.

Izložbe domišljije 2026

2. december – 17. januar 2027

Tudi v letu 2026 bomo v Galeriji Ivana Groharja pripravili prodajno razstavo, na kateri bodo na ogled umetniška dela loških umetnic in umetnikov ter izdelki in spominki iz muzejske trgovine, ki so jih navdihnile zbirke in razstave Loškega muzeja.

Izložbe domišljije so skupna pobuda, v okviru katere se že od leta 2015 vsak december povezujejo organizacije in posamezniki škofjeloške ustvarjalno-kulturne scene. Projekt obiskovalce vabi na sprehod po starem mestnem jedru, na oglede prodajnih razstav, k sproščenim pogovorom z ustvarjalci in k premišljeni izbiri daril z osebno noto. Z obiskom spodbujamo ozaveščene nakupe, saj izdelki prihajajo iz lokalnega okolja ter nastajajo z veliko pozornostjo ustvarjalk in ustvarjalcev.

Fokus

V okviru razstavnega programa Fokus predstavljamo nove muzejske pridobitve, izbrane predmete iz depojev ali osvetljujemo določene eksponate iz stalnih zbirk. Stalni Fokus je razstavni kotiček ob glavnem vhodu, tik pred vstopom v muzejske zbirke, premični pa se seli po muzeju, saj vsako leto pozornost usmerimo na nekaj predmetov, ki so sicer del stalnih zbirk.

Dva Fokusa bosta posvečena predstavitvam novih raziskav gradiva, pridobljenega med arheološkimi izkopavanji na najdišču Bukovščica, s čimer bosta bolj poglobljeno razširjala vsebino razstave Primer Bukovščica.

Primer Bukovščica: lončarski znaki

Maj–julij 2026

Kustos: Jože Štukl

Podrobneje bodo predstavljeni lončarski znaki, ki so bili odkriti na posameznih dnih kuhinjskih loncev in so za naše območje nenavadni. Najverjetneje so bili pripeljani s področja današnje avstrijske Štajerske.

Primer Bukovščica: majolika

Julij–oktober 2026

Kustos: Jože Štukl

Predstavljen bo vrč – majolika z najdišča Bukovščica. Najdba izstopa, saj tovrstno posodje praviloma sodi v meščansko okolje, tokrat pa je bila izkopana v kmečkem kontekstu.

Nova pridobitev umetnostnozgodovinske zbirke

Oktober–december 2026

Kustosinja: Anabel Černohorski

Predstavljena bo nova pridobitev umetnostnozgodovinske zbirke.

Klobučarstvo v Škofji Loki v obdobju med obema svetovnima vojnama

December 2026 – marec 2027

Kustosinja: Mojca Šifrer Bulovec

Predstavljeni bodo klobuki, ki so jih nosili Ločani v obdobju med obema svetovnima vojnama, pojasnjena bosta izdelovanje (loške klobučarske delavnice, Tovarna klobukov Šešir) in bonton nošenja klobukov.

Galerija C'ngrobsk' turn, cerkev Marijinega oznanjenja v Crngrobu

Freska Sveta Nedelja iz cerkve Marijinega oznanjenja v Crngrobu

17. 6. – 16. 8. 2026

Kustosinje: Anabel Černohorski, Mojca Šifrer Bulovec, dr. Simona Žvanut

V okviru projekta Sakralna dediščina povezuje in bogati, s katerim nadgrajujemo vsebine, programe in dogodke za ohranjanje kulturne dediščine, ki smo jih zasnovali med projektom Crngrob naokrog, bomo v Loškem muzeju pripravili interdisciplinarno razstavo o freski Sveta Nedelja.

Cerkev Marijinega oznanjenja v Crngrobu je eden največjih spomenikov freskantstva na Slovenskem. Njeno razgibano in dolgo stavbno zgodovino so vseskozi spremljale različne poslikave, ki so nastajale vse od konca 13. pa do druge polovice 19. stoletja. Nekatere od njih so še danes dobro ohranjene, druge pa so in situ že težko prepoznavne ali pa celo obstajajo le še kot kopije v muzejih. Na razstavi bomo predstavili najbolj znano fresko Sveta Nedelja, ki se nahaja na zahodni fasadi cerkve, nastala pa je v sredini 15. stoletja.

Razstava bo postavljena v izvornem okolju, v galeriji C'ngrobsk' turn v cerkvi Marijinega oznanjenja v Crngrobu, poslikavo kot celoto ter posamezne prizore pa bomo obravnavali tako z etnografskega kot umetnostnozgodovinskega vidika. Predstavili bomo tudi konservatorsko-restavratorske posege na freski.

Besedila na razstavi bodo na voljo tudi v lahkem branju, s čimer bodo vsebine dostopnejše tudi osebam s težavami pri branju.