Muzejski večer: Ognjeno orožje in bojevanje v prvi svetovni vojni

Jože Štukl, kustos iz Loškega muzeja nam bo na muzejskem večeru v besedi in sliki predstavil ognjeno orožje in bojevanje v prvi svetovni vojni.

Tekom druge polovice 19. in v začetku 20. stoletja je na področju oborožitvene tehnologije prišlo do velikega napredka, ki ga je omogočila industrijska revolucija v povezavi s pospešenim razvojem znanosti. Vojna se sedaj ni več odvijala samo na kopnem in na morju ampak se je s hitrim razvojem letalske industrije preselila tudi pod nebo. Že v njenih začetnih fazah, so svojo moč pokazali avtomatski mitraljezi in hitrostrelno topništvo, ki so sprte strani prisilili, da so se začele vkopavati. Strelski jarki so tako postali razpoznavni znak velike vojne in vsi poizkusi preboja nasprotnikovih utrjenih linij in prehoda nazaj v manevrsko vojskovanje so bili neuspešni. V obeh sprtih taborih so z namenom, da bi se izvili iz ukleščenosti pozicijskega bojevanja in prešli v ofenzivo ter si na ta način čim prej zagotovili zmago, začeli iskati inovativne rešitve tako na področju uvajanja novih orožij kot na področju prilagajanja vojaške taktike novim razmeram. Poleg težkega oblegalnega topništva vse večjih kalibrov so se pojavili različni tipi minometov, ročne bombe, tromblonske mine, plamenometalci, lažji prenosni mitraljezi in brzostrelke. Ob vsem tem je prišlo tudi do splošne uporabe bojnih plinov ter razvoja tankov in napredne pehotne taktike v obliki posebej izurjenih napadalnih skupin (Sturmtruppen).