Loški muzej Škofja Loka

Skok na vsebino // Skok na meni

Novičke iz Loškega muzeja

Novičke iz Loškega muzeja Foto: Sašo Kočevar

Ponedeljek, 1. junij 2020

Črna smrt

Kužno znamenje na Mestnem trgu, Škofja Loka, 1914–1918. Hrani Loški muzej Škofja Loka. <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja</em>
Kužno znamenje na Mestnem trgu, Škofja Loka, 1914–1918. Hrani Loški muzej Škofja Loka. Foto: Fototeka Loškega muzeja
Kužno znamenje, Mestni trg Škofja Loka, marec 2020. <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja</em>
Kužno znamenje, Mestni trg Škofja Loka, marec 2020. Foto: Fototeka Loškega muzeja

Epidemije in pandemije različnih bolezni so skozi zgodovino vplivale na človeštvo, razvoj medicine, zakonodajo in ne nazadnje na umetnost. Ena vidnejših bolezni, ki je globoko zarezala v tkivo človekovega življenja, je bila kuga, imenovana tudi črna smrt.

Hipokrat je nastanek kuge pripisoval nečistemu zraku. V srednjem veku so bili prepričani, da je kuga božja kazen zaradi nečistega življenja, delovanja čarovnic, da je vzrok zanjo lahko celo nepravilna lega planetov in zvezd. Krivili so poplave, vročino, pomanjkanje hrane, se v stiski obračali na cerkev in svetnike ter v cerkvah postavljali kipce sv. Roka in sv. Sebastijana (oba priprošnjika proti kugi). Zdravniki so se pred kugo ščitili s posebnimi oblačili, nekateri pa so v prepričanju, da je vzrok bolezni nečist zrak, kurili razne trave, da bi zrak s tem očistili.

Že v 14. stoletju so se zavedali pomena karantene za omejevanje okužbe s kugo, konec 19. stoletja pa je švicarski mikrobiolog Alexandre Yersin (1863–1943) izoliral bacil kuge in razvil serum za njeno zdravljenje. Bacil (Yersinia pestis) se z okuženih glodalcev prenese na človeka preko pikov žuželk (najpogosteje vrsta podganje bolhe).

Čeprav so se v vseh obdobjih pojavljale različne nalezljive bolezni, jih viri večinoma posplošeno označujejo za kugo. Danes jo povezujemo predvsem z obdobjem srednjega in novega veka, a se je bolezen pojavljala že pred tem. Boga kuge so poznali že Asirci in Babilonci, obilne "žetve božjega morilnega angela" pa večkrat opisuje tudi Sveto pismo Stare zaveze. Tudi v času Rimskega cesarstva so izpričane epidemije te bolezni, najhujša, imenovana Antoninska kuga, v letih 68–70 n. št., v 6. stoletju pa še Justinijanova kuga, ki je opustošila prebivalstvo Konstantinopla. Leta 1334 je kuga izbruhnila v južnih pokrajinah Kitajske, se preko Indije in Perzije prenesla v Malo Azijo, od tod pa na Krim, Sicilijo in Evropo. V šestih letih je terjala kar 25 milijonov žrtev oziroma četrtino evropskega prebivalstva. Tudi v nadaljnjih stoletjih je epidemija kuge izbruhnila v posameznih delih Evrope: leta 1679 je divjala po Srednji Evropi (Slovenske dežele, Pirenejski polotok), v začetku 18. stoletja pa po Poljski, Ogrski, Rusiji in Avstriji. Po letu 1722 se bolezen v Evropi pojavi le izjemoma. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so v zadnjih šestih letih poročali o okužbi s kugo predvsem v državah podsaharske Afrike, Azije ter Severne in Južne Amerike, leta 2017 pa se je kuga pojavila tudi na Madagaskarju.

Epidemije kuge niso zaobšle niti slovenskih dežel. Prve vesti o tej bolezni nam prinaša Janez Vajkard Valvasor (1641–1693). Že konec 8. stoletja naj bi Sava in Drava prestopili bregove, uničili polja, nato pa sta deželo prizadeli še kuga in lakota. Valvasor je popisal tudi poznejše epidemije v letih 1230, 1542, 1543, 1554, 1598, 1599, 1624, 1632, 1645, 1646 in 1649.

Slovenske dežele so epidemije še posebej hudo prizadele v 16. in 17. stoletju, ko so v Škofji Loki gospodovali freisinški škofje. Takrat se je prebivalstvo preživljalo s poljedelstvom in živinorejo, svojo dejavnost pa še dodatno krepilo z obrtmi. Ravno dobre trgovske povezave, razvito in utrjeno cehovstvo ter družabno, kulturno in duhovno življenje so Škofjo Loko povzdigovali v kulturnem in gospodarskem življenju. Škofja Loka se je večkrat izognila epidemijam bolezni, izpričano pa je tudi, da so si zatočišče tu našli veljaki, ko je kuga divjala v okolici ali na Kranjskem. Tako je leta 1567 na loškem gradu prenočil sam avstrijski nadvojvoda Karel, saj primernega prenočišča zaradi kuge ni dobil nikjer drugje. V 60. letih 16. stoletja so se v Škofjo Loko zatekli tudi deželni odborniki, ki so se pred nevarnostjo kuge umaknili iz Ljubljane.

Občasno je kugo zaslediti tudi v Škofji Loki, še posebej v drugi polovici 16. stoletja. France Pokorn v svojem delu Loka (krajepisno-zgodovinska črtica) opisuje, kako je leta 1582 nad Loko prišla "nova šiba […] Grozovita kuga je davila Ločane na razne načine. Jeden se je zgrudil mrtev, kakor zadet od strele, drugi se je krvavo potil, predno je umrl, tretji je dobil ostudne črne maroge, odtod so to bolezen imenovali črno smrt, četrti je kihnil ter izdihnil svojo dušo. Odtod še dandanes kličemo Bog pomagaj! Kadar kdo kihne. Da bi Bog v prihodnje obvaroval ljudstvo take šibe, šla je vsako leto na sv. Fabijana in sv. Sebastijana dan procesija iz mesta na Faro, kjer je bila zaobljubljena maša." 

Tudi leta 1599 se je bolezen pojavila v dveh hišah na Godešiču – prizadeti so o tem kar 14 dni molčali, bolezen se je razširila in terjala celo smrtne žrtve. Pokopali so jih na posebnem kužnem britofu v Dobravah. V tem času so bili primeri obolelih za kugo izpričani tudi v Bitnjah, Žabnici, Moškrinu in Stari Loki, kjer je bilo prizadetih kar šest hiš. Vse prizadete naj bi loški oskrbnik oskrboval s kruhom, moko, mesom, oljem, soljo, vinom, kisom in svečami. Štirje člani mestnega sveta so bili v mestu zadolženi za to, da preprečijo prihod prebivalstva iz omenjenih prizadetih naselij v okolici Škofje Loke. Tudi sicer naj bi prebivalstvo teh naselij v času bolezni ostajalo doma. Do leta 1600 se je bolezen polegla in ni zajela širšega dela prebivalstva.

Epidemije so človeštvo zaznamovale na duhovni in kulturni ravni. Cerkvene procesije, podobice, molitve in priprošnje k svetnikom so bile stalnica vsakdanjega življenja. Že od poznega srednjega veka je prebivalstvo v zahvalo, da jih je ta ali oni svetnik obvaroval pred kužnimi boleznimi, postavljalo kužna znamenja. V zahvalo, da je bolezen razsajala zelo kratek čas, so kužno znamenje kmalu postavili Godešani. Tudi meščani Škofje Loke so leta 1751 na Mestnem trgu postavili baročno znamenje s kipom sv. Roka in Antona, na sredinskem stebru pa kip Marije. Po uvedbi elektrike v Škofji Loki leta 1894 je bilo vedno več električne napeljave speljane preko stebra kužnega znamenja, zaradi teže snega se je ta pozimi kmalu po koncu prve svetovne vojne porušil. Marijin kip se je ob padcu poškodoval, zato so ga raztolkli v gramoz in z njim posuli cesto. Spomeniška referenta dr. France Stele in pozneje dr. France Mesesnel sta skupaj z nekaterimi meščani želela spomenik restavrirati v prvotno podobo. Do tega je prišlo v letih 1939 in 1940, ko je občina Škofja Loka postavila nov steber (sicer nekoliko nižji od prvotnega) s kipom Marije.

Pripravila: Biljana Ristić

Literatura:

  • Edvard Glaser, Kuga v dobi Andreja Perlacha, v: Časopis za zgodovino in narodopisje, št. 2., 1991.
  • Enciklopedija Slovenije, geslo Kuga.
  • France Pokorn, Loka (krajepisno – zgodovinska črtica), v Dom in svet, 1894.
  • Eric Bertherat, Plague around the world in 2019, Weekly Epidemiological Record, No 25, 21 June 2019.
  • Leto svetnikov, 1. del (januar – marec), Zadruga katoliških duhovnikov, 1968, Ljubljana.
  • Pavle Blaznik, Škofja Loka in Loško gospostvo (973–1803), Muzejsko društvo Škofja Loka, 1973, Škofja Loka.
  • France Štukl, Knjiga hiš v Škofji Loki, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Gradivo in razprave, 1984, Škofja Loka.

Deli naprej


Prijavite se na Novičnik

Novice in dogodki Loškega muzeja direktno v Vaš e-predalnik!

Iskalnik

Naša spletna stran uporablja piškotke, s pomočjo katerih omogoča uporabo vtičnikov družbenih medijev, izboljšuje in prilagaja uporabniško izkušnjo ter analizira promet. Potrdite, da se strinjate z njihovo uporabo.

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na našem spletnem mestu

Kaj so piškotki?

Piškotki (angleško cookies) so kratke tekstovne datoteke, ki se lahko razpošiljajo in shranijo na vašem računalniku, pametnem telefonu ali kateri koli drugi napravi, ki dostopa do spletnih strani po internetu. Piškotke lahko uporabimo pri zbiranju informacij o načinu, kako uporabljate neko spletno stran, in posledično pri prilagajanju vsebin spletne strani ob vašem naslednjem obisku, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša. V piškotku je običajno zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče neko spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Uporaba piškotkov na spletu ni nič novega. Več informacij o piškotkih lahko najdete na spletni strani www.aboutcookies.org, kjer so tudi navodila, kako jih pobrišete.

Vrste piškotkov

Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotkov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnost ...).

Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke o tem, kaj uporabniki delajo na spletni strani, z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, po katerih bi lahko identificirali uporabnika.

Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo ...) ter zagotavlja napredne, uporabniku prilagojene funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletni strani.

Piškotki za usmerjanje

Piškotki za usmerjanje so povezani s storitvami tretjih oseb (npr. oglaševalska in družabna omrežja), na primer gumba "Všečkaj" in "Deli z ostalimi". Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletu. Te piškotke urejajo in gostijo tretje osebe.

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Ime piškotka Avtor Opis
bcms_cookie_accepted
bcms_cookie_declined
Loški muzej Škofja Loka Ta piškotka beležita vašo izbiro glede uporabe piškotkov na naši spletni strani.
_pk_ref
_pk_cvar
_pk_id
_pk_ses
...
Matomo Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Matomo (ex Piwik).
Matomo politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Matomo (opt-out)
di
dt
psc
uid
uit
uvc
siteaud
ana_svc
atuvc
user_token
...
AddThis Te piškotke nastavi vtičnik za delitev z družabnimi omrežji podjetja AddThis.
AddThis politika zasebnosti / Onemogočite sledenje AddThis (opt-out)
c_user
s
xs
presence
datr
ft
lu
sub
lsd
reg_ext_ref
reg_fb_gate
reg_fb_ref
wb
act
_e_3qqF_0
wd
p
...
Facebook Te piškotke nastavi Facebookov vtičnik.
Facebook piškotki in podobne tehnologije
__utma
__utmz
SID
LOGIN_INFO
use_hotbox
PREF
SSID
HSID
watched_video_id_list
demographics
VISITOR_INFO1_LIVE
...
YouTube Te piškotke nastavi videopredvajalnik YouTube.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google
__qca
__utma
__utmz
__utmv
__utmb
clip_id
home_active_tab
uid
v6f
utmc
aka_debug
...
Vimeo Te piškotke nastavi videopredvajalnik Vimeo.
Vimeo politika zasebnosti / Vimeo piškotki
_ga
__utma
__utmb
__utmc
__utmv
__utmz
SC
PREF
HSID
SSID
APISID
SAPISID
SNID
NID
GoogleAccountsLocale_session
AnalyticsUserLocale
GAPS
...
Google Maps Te piškotke nastavi zemljevid Google Maps.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google

Nadzor piškotkov

Shranjevanje in upravljanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik. Brskalnik lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi enostavno izbrišete – za več informacij obiščite spletno stran www.aboutcookies.org. Vašo odločitev glede uporabe piškotkov na tej spletni strani vedno lahko spremenite s klikom na povezavo Piškotki.

Upravljalec piškotkov

Spletno mesto Loški muzej Škofja Loka.