Petek, 9. december 2022

Filmi Nejča Slaparja v Stolpu Škrlovec

Nejč Slapar in igralka, prizor s snemanja filma Balada o mrtvecu, 1973.
Nejč Slapar in igralka, prizor s snemanja filma Balada o mrtvecu, 1973.
Filmska ekipa na snemanje Balade o mrtvecu, 1973. V sredini snemalec Janez Hrovat (z brado), zadaj Nejč Slapar s cigareto.
Filmska ekipa na snemanje Balade o mrtvecu, 1973. V sredini snemalec Janez Hrovat (z brado), zadaj Nejč Slapar s cigareto.
Filmska ekipa Balade o mrtvecu, 1973
Filmska ekipa Balade o mrtvecu, 1973

V četrtek, 8. decembra, smo si v sklopu večera, posvečenega umetniškemu filmu, v Stolpu Škrlovec, ki spada pod delovno okrilje in okoliš Layerjeve hiše iz Kranja, ogledali projekcijo treh eksperimentalnih filmov kranjskega vizualnega umetnika Nejča Slaparja, sicer člana Združenja umetnikov Škofja Loka. Ogledali smo si filme Do spoznanja, Rdeča kapica in Balada o mrtvecu, ki so bili posneti v 70. letih 20. stoletja. Scenarist in režiser je bil po večini Nejč Slapar, snemalec Janez Hrovat, glasbeno opremo pa sta dodala Nejč Slapar (harmonika) in Zlatko Kaučič (bobni). Skupna dolžina predvajanih filmov je bila 45 minut, Slapar pa je absurdističnim filmskim zgodbam z mističnim nadihom uspešno pridal še svoja umetniška dela v pop art maniri, ki se sedaj nahajajo v stalni zbirki Loškega muzeja Škofja Loka. V dveh filmih (Rdeča kapica, Balada o mrtvecu) se je Slapar predstavil tudi kot nosilec glavne vloge.

Nejč Slapar je v letih 1970–76 s filmsko skupino Ime (skupaj z Janezom Horvatom, Živkom Kladnikom in Gašperjem Starcem) posnel več kratkometražnih igranih filmov in zanje prejel pomembnejše filmske nagrade takratne Jugoslavije (npr. nagrada sedem sekretarjev SKOJ-a), pa tudi Avstrije in Italije. V 70. letih prejšnjega stoletja je vzporedno deloval v povezavi s konceptualistično skupino West-East, ki jo je vodil pesnik in literarni teoretik Franci Zagoričnik, skupaj z literarnim zgodovinarjem in pesnikom Francetom Pibernikom pa je pripravil nekaj razstav in umetniških akcij v javnem prostoru na temo konkretne poezije in grafike.

Pripravil: Boštjan Soklič