Petek, 10. april 2020

Galerija in zbirka likovnih del Franceta Miheliča v Kašči

France Mihelič, 18. maja 1989. <em>Foto: Igor Modic</em>
France Mihelič, 18. maja 1989. Foto: Igor Modic

Pomemben mejnik v razvoju stalnih umetnostnih zbirk Loškega muzeja Škofja Loka je donacija rojaka ­– slikarja Franceta Miheliča, ki je na začetku 90. let prejšnjega stoletja dobršen del svojega opusa podaril rodni Škofji Loki. Leta 1995 je zbirka likovnih del, ki sodijo v evropski vrh fantastičnega slikarstva, našla svoje domovanje v srednjeveški Kašči na Spodnjem trgu. Za prostor sta poskrbeli Občina Škofja Loka in Obrtna zbornica Škofja Loka, za postavitev del v dveh nadstropjih pa Loški muzej Škofja Loka v sodelovanju z največjim poznavalcem Miheličevega življenja in dela dr. Lojzetom Gostišo, umetnostnim zgodovinarjem in publicistom. Loški muzej se je zavezal, da bo Miheličevo zapuščino ustrezno razstavljal, jo raziskoval, predstavljal javnosti, populariziral in strokovno varoval. Muzej hrani vrsto Miheličevih likovnih del (59) iz različnih vsebinsko-formalno zaključenih ciklusov, ki so trajno zaznamovali slovensko likovno umetnost. Med njimi je raznolik nabor del v tehniki akrilnega slikarstva pa tudi risb, grafik in celo tapiserija, izdelana po slikarski predlogi.

Leta 2015 smo ob 20. letnici Miheličeve galerije v Kašči razstavne prostore prenovili, jih posodobili po sodobnih muzejskih standardih ter namenili novima postavitvama dveh zbirk. V zgornjem prostoru smo na ogled postavili nov izbor iz Miheličevih vrhunskih del, obogaten z avtorjevimi manj znanimi risbami in skicami iz zasebne zbirke. V njej so krokiji in skice, izdelani med letoma 1934 in 1940. Spodnji prostor Kašče smo namenili članom Združenja umetnikov Škofja Loka. Predstavljajo se s posebno razstavo, ki je je nastala v sodelovanju z Združenjem in smo jo poimenovali Zbirka v nastajanju.

Z obnovitvenimi deli v galerijskih prostorih Kašče smo dragoceno kulturnozgodovinsko dediščino, ki jo je slikar podaril Škofji Loki, prilagodili sodobnim muzejskim standardom ter tako ustvarili ustrezne prostorske in razstavne pogoje. V sodelovanju z oblikovalcem smo izbrane slike opremili z novimi podnapisi in novimi stenskimi (napisnimi) tablami. Uredili smo tudi prostor pri vhodu v galerijo. Miheličeva dela iz stalne zbirke smo ob tej priliki na novo dokumentirali v programu Galis, ob tem preverili njihovo stanje in evidentirali vse risbe (preko 120) iz zasebne zbirke. Zasnovo zbirke občasno spreminjamo, v njenem okviru pa si želimo periodično izpostavljati določena dela, pripravljati študijske razstave in pogovore. Postavitev si predstavljamo kot živ organizem – dinamični prostor živahnega utripa, posvečen osebnosti in delu tega velikana slovenske likovne umetnosti.

V letu 2020 bomo v okviru Galerije Franceta Miheliča poskušali predstaviti niz manj znanih fotografskih portretnih upodobitev slikarja Franceta Miheliča iz njegovih različnih življenjskih obdobij. Za razstavne potrebe nam je fotografije velikodušno odstopila slikarjeva hči, publicistka in pisateljica Alenka Puhar. Fotografije so dela različnih avtorjev, z razstavo, ki je dokumentarnega značaja, pa želimo javnosti ponuditi nov vpogled v življenje in delo tega našega pomembnega ustvarjalca, profesorja in vizualnega kronista prelomnih dogodkov v naši polpretekli zgodovini.

Pripravil: Boštjan Soklič