Loški muzej Škofja Loka

Skok na vsebino // Skok na meni

Novičke iz Loškega muzeja

Novičke iz Loškega muzeja Foto: Sašo Kočevar

Torek, 10. november 2020

Glinena retorta iz Loškega muzeja

Glinena dvodelna retorta za žganje živosrebrne rude iz Loškega muzeja. <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja</em>
Glinena dvodelna retorta za žganje živosrebrne rude iz Loškega muzeja. Foto: Fototeka Loškega muzeja
Prikaz žganja živosrebrne rude v glinenih retortah. <em>Foto: G. Agricola: De Re Metalica, 1556</em>
Prikaz žganja živosrebrne rude v glinenih retortah. Foto: G. Agricola: De Re Metalica, 1556
Prikaz lege glinenih retort na žgalnem prostoru. <em>Foto: Risba: Rafael Terpin</em>
Prikaz lege glinenih retort na žgalnem prostoru. Foto: Risba: Rafael Terpin

V zbirkah Loškega muzeja hranimo zanimiv predmet, ki ga uvrščamo v kategorijo keramičnih predmetov, namenjenih industriji. Gre za posebno posodo, ki se je uporabljala za pridobivanje živega srebra. Sestavljena je iz dveh ločenih delov. Zgornji stekleničasti del meri 24 cm, medtem ko je spodnji, valjasto oblikovani del posode manjši in v višino meri 8,4 cm.

Rudnik živega srebra v Idriji je bil za španskim Almadenom drugi največji rudnik živega srebra na svetu. V času neprekinjenega obratovanja med letoma 1490 in 1988 so proizvedli 107.692 ton živega srebra, s katerim bi lahko napolnili dva olimpijska bazena. Zato pa so morali odkopati in predelati kar 12.000.000 ton rude.

Živo srebro se v idrijskih rudninah nahaja pretežno v obliki minerala cinabarita, spojine živega srebra in žvepla. Če hočemo iz tovrstne rude pridobiti živo srebro, jo moramo segreti do najmanj 600 °C. Sprva so živo srebro pridobivali na zelo enostaven način, in sicer z žganjem živosrebrne rude v kopah. Postopek je bil zelo podoben kot pri kuhanju oglja, le da je bil tu končni produkt živo srebro, ki se je po končanem postopku žganja nabralo v vdolbini steptane glinene podlage pod kopo. Ta način žganja je bil zelo potraten, saj se je tekom postopka izgubila kar ½ živega srebra. Zato so ves čas razmišljali, kako bi postopek žganja izboljšali. Tako so v Idriji že leta 1494 začeli uvajati nov postopek žganja v lončenih posodah, ki se je povsem uveljavil po letu 1510. Potekal je tako, da so približno 1,5 kg zdrobljene rude natlačili v zgornji stekleničasti del žgalne lončene posode, jo zamašili z mahom in poveznili na spodnji valjasti del posode. Stik med posodama so zamazali z glino. Okrog 1000 posod so eno zraven druge postavili na ravno podlago iz steptane gline, prostor med posodami pa zasuli z mešanico pepela in lončenega drobirja, nato pa še z zemljo ali peskom. Na vse to so nasuli lesni drobir ali oglje, čez celotno ognjišče pa naložili debelejši les. Po končanem žganju so ogenj pogasili in začeli s hlajenjem. Ko je bilo ognjišče ohlajeno, so žgalne posode odkopali in očistili. Iz spodnje posode so odtočili približno 42 dag živega srebra najprej v večje lonce, nato pa v kozje ali ovčje mehove. Celoten postopek je trajal okrog 10 dni.

V obdobju od 1510 do 1652, ko so rudo žgali v lončenih posodah, je proizvodnja živega srebra v Idriji zelo nihala. Za povprečno proizvodnjo 105 ton živega srebra so letno potrebovali od 50.000 do 60.000 žgalnih posod. Poraba posod je bila tako velika zato, ker so se številne zaradi vročine že po prvem žganju razpočile. Čeprav je rudnik ves čas potreboval tako velike količine posod za žganje, v Idriji do leta 1621 ni bilo domače lončarske proizvodnje in so jih morali kupovati drugod. Največji dobavitelji so bili prav loški lončarji. Njihove posode so bile namreč tako kvalitetne, da so zdržale celo tri zaporedna žganja. Zaradi velikih naročil je postala proizvodnja žgalnih loncev že tako rekoč industrijska. Zelo zgovoren je podatek, da so leta 1604 samo trije loški lončarji s svojimi pomočniki v enem mesecu lahko izdelali 6.000 žgalnih posod. Te so loški podložniki tovorili v Idrijo s konji. V enem tovoru je bilo 100 posod, kar je letno predstavljalo do 500 in tudi več tovorov. Že do leta 1623 je domača lončarska proizvodnja v Idriji tako napredovala, da je pokrila večinski del potreb rudnika, s tem pa se je monopol loških lončarjev pri dobavi žgalnih loncev končal. Do končnega preobrata je prišlo po letu 1652, ko so namesto lončenih v splošno rabo prišle železne retorte. S tem so posel dokončno izgubili še domači idrijski lončarji.

Prirejeno po prispevko Jožeta Štukla Glinena retorta iz Loškega muzeja, objavljenem v Ločanki (št. 10, 10. november 2020, str. 8-9).

Deli naprej


Prijavite se na Novičnik

Novice in dogodki Loškega muzeja direktno v Vaš e-predalnik!

Iskalnik

Naša spletna stran uporablja piškotke, s pomočjo katerih omogoča uporabo vtičnikov družbenih medijev, izboljšuje in prilagaja uporabniško izkušnjo ter analizira promet. Potrdite, da se strinjate z njihovo uporabo.

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na našem spletnem mestu

Kaj so piškotki?

Piškotki (angleško cookies) so kratke tekstovne datoteke, ki se lahko razpošiljajo in shranijo na vašem računalniku, pametnem telefonu ali kateri koli drugi napravi, ki dostopa do spletnih strani po internetu. Piškotke lahko uporabimo pri zbiranju informacij o načinu, kako uporabljate neko spletno stran, in posledično pri prilagajanju vsebin spletne strani ob vašem naslednjem obisku, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša. V piškotku je običajno zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče neko spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Uporaba piškotkov na spletu ni nič novega. Več informacij o piškotkih lahko najdete na spletni strani www.aboutcookies.org, kjer so tudi navodila, kako jih pobrišete.

Vrste piškotkov

Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotkov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnost ...).

Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke o tem, kaj uporabniki delajo na spletni strani, z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, po katerih bi lahko identificirali uporabnika.

Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo ...) ter zagotavlja napredne, uporabniku prilagojene funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletni strani.

Piškotki za usmerjanje

Piškotki za usmerjanje so povezani s storitvami tretjih oseb (npr. oglaševalska in družabna omrežja), na primer gumba "Všečkaj" in "Deli z ostalimi". Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletu. Te piškotke urejajo in gostijo tretje osebe.

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Ime piškotka Avtor Opis
bcms_cookie_accepted
bcms_cookie_declined
Loški muzej Škofja Loka Ta piškotka beležita vašo izbiro glede uporabe piškotkov na naši spletni strani.
_pk_ref
_pk_cvar
_pk_id
_pk_ses
...
Matomo Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Matomo (ex Piwik).
Matomo politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Matomo (opt-out)
di
dt
psc
uid
uit
uvc
siteaud
ana_svc
atuvc
user_token
...
AddThis Te piškotke nastavi vtičnik za delitev z družabnimi omrežji podjetja AddThis.
AddThis politika zasebnosti / Onemogočite sledenje AddThis (opt-out)
c_user
s
xs
presence
datr
ft
lu
sub
lsd
reg_ext_ref
reg_fb_gate
reg_fb_ref
wb
act
_e_3qqF_0
wd
p
...
Facebook Te piškotke nastavi Facebookov vtičnik.
Facebook piškotki in podobne tehnologije
__utma
__utmz
SID
LOGIN_INFO
use_hotbox
PREF
SSID
HSID
watched_video_id_list
demographics
VISITOR_INFO1_LIVE
...
YouTube Te piškotke nastavi videopredvajalnik YouTube.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google
__qca
__utma
__utmz
__utmv
__utmb
clip_id
home_active_tab
uid
v6f
utmc
aka_debug
...
Vimeo Te piškotke nastavi videopredvajalnik Vimeo.
Vimeo politika zasebnosti / Vimeo piškotki
_ga
__utma
__utmb
__utmc
__utmv
__utmz
SC
PREF
HSID
SSID
APISID
SAPISID
SNID
NID
GoogleAccountsLocale_session
AnalyticsUserLocale
GAPS
...
Google Maps Te piškotke nastavi zemljevid Google Maps.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google

Nadzor piškotkov

Shranjevanje in upravljanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik. Brskalnik lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi enostavno izbrišete – za več informacij obiščite spletno stran www.aboutcookies.org. Vašo odločitev glede uporabe piškotkov na tej spletni strani vedno lahko spremenite s klikom na povezavo Piškotki.

Upravljalec piškotkov

Spletno mesto Loški muzej Škofja Loka.