Četrtek, 1. julij 2021

Gospodinjski aparati Iskra

Reklama Iskra <em>Foto: Kuhanje za vsakogar: 120 receptov za različne priložnosti, 1972</em>
Reklama Iskra Foto: Kuhanje za vsakogar: 120 receptov za različne priložnosti, 1972
Pogled na novo enoto Iskre v Železnikih <em>Foto: Iskra – strokovno glasilo sindikata podružnice tovarna Iskra, letnik 1, številka 6, 1962. Str. 183</em>
Pogled na novo enoto Iskre v Železnikih Foto: Iskra – strokovno glasilo sindikata podružnice tovarna Iskra, letnik 1, številka 6, 1962. Str. 183
Iskra Reteče <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja</em>
Iskra Reteče Foto: Fototeka Loškega muzeja

Zahteve po raznovrstnih in sodobnih napravah za gospodinjstvo so se v Jugoslaviji tekom petdesetih let postopno večale. Da bi jih domača podjetja zadovoljila, so začela kupovati licence od priznanih svetovnih proizvajalcev, sklepati pogodbe o dolgoročnih proizvodnih kooperacijah s tujimi partnerji ter zaganjati lastne proizvodnje. V šestdesetih letih je prišlo do porasta nakupovanja gospodinjskih aparatov in opremljanja gospodinjstev z njimi, v sedemdesetih pa se je povečalo še zanimanje za pralne stroje, hladilnike ter električne štedilnike. Ti so bili, ob televizorjih in osebnih avtomobilih, tudi indikatorji dvigovanja življenjskega standarda. Največji proizvodnji trg gospodinjskih aparatov v Jugoslaviji je v teh letih predstavljala Slovenija.

Med znana podjetja je sodila tudi znamenita Iskra. Podjetje Strojne tovarne Kranj je novo ime in zaščitni znak – Iskra, tovarna za elektrotehniko in finomehaniko Kranj, prejelo leta 1946. S 1. julijem 1962 se ji je pripojila tovarna Niko – tovarna kovinskih in elektromehanskih izdelkov Železniki ter spremenila ime v Iskra – tovarna elektromotorjev Železniki (obrat za pisarniške pripomočke se leta 1963 odcepil od Iskre iz začel delovati kot samostojno podjetje pod imenom Niko). Med najvažnejše izdelke Iskre Železniki so sodili elektromotorji, izdelovali pa so še gospodinjske aparate, kot so električni kavni mlinčki, mešalniki, mesoreznice in multipraktiki. Te so izdelovali tudi v sodelovanju z italijansko firmo Girmi in zahodnonemško firmo Braun. Leta 1970 je imela tovarna v svojem programu kar sedem tipov kavnih mlinčkov različnih barv in oblik. Leta 1975 Glas poroča, da je Iskra Železniki največji proizvajalec gospodinjskih aparatov v državi.

Iskra – tovarna gospodinjskih aparatov Škofja Loka je delovala tudi v Retečah pri Škofji Loki. Njeni začetki segajo v leto 1954, ko je bila poznana še pod imenom ELRA (Elektrodelavnice za popravljanje električnih strojev in aparatov ter radioaparatov). 1. julija 1971 se je ELRA združila z Iskro Kranj. Tovarna je bila usmerjena v proizvodnjo drobnih električnih gospodinjskih aparatov, drobnih gospodinjskih aparatov z vgrajenim motorjem in gospodinjske opreme, proizvajali pa so tudi električne in plinske štedilnike.

Na omembo štedilnika naletimo tudi v posebni izdaji Naše žene iz leta 1972, namenjeni kuharskim receptom:

Kuhinjskih pripomočkov je v trgovinah že zelo veliko, vendar sem pri izbiri receptov predpostavljala le to, da imate dober štedilnik, na katerem se temperatura da relativno lahko regulirati. To so predvsem električni štedilniki, še bolj praktični pa so plinski, kjer z gumbom natanko uravnavamo zaželjeno moč plamena.

Nada Pantić Starič, Kuhanje za vsakogar: 120 receptov za različne priložnosti

Z letom 1973 je Iskra Reteče začela proizvajati kombinirani plinsko-električni štedilnik VENERA 10, ki je v celoti ustrezal jugoslovanskemu standardu. O štedilniku so poročali tudi v Glasu:

Posebna značilnost tega štedilnika, naj bo to v emajlirani ali krom izvedbi, je ta, da ga je mogoče namensko vključiti v vsako kuhinjo med lesne elemente globine 60 cm in predstavlja skupaj z njimi zaključeno celoto.

Poleg VENERE 10 so izdelali tudi povsem električni štedilnik s pečico VENERA 3. Njegova posebnost so bili vgrajeni programatorji. Ti so v prvi vrsti omogočali brezstopenjsko avtomatsko regulacijo grelne plošče, kar je pomenilo, da je programator vzdrževal nastavljeno temperaturo ves čas kuhanja. Prav tako se je z njihovo pomočjo lahko programirala električna pečica. S tem je bilo gospodinjam omogočeno, da pred odhodom v službo nastavijo začetek in konec časa pečenja hrane. Cilj Iskre je bil zadovoljiti potrošnika, pa naj bo to s kvaliteto, uporabnostjo ali estetiko novih gospodinjskih aparatov.

Pripravila: Sara Šifrar Krajnik, študentka etnologije in kulturne antropologije

Viri in literatura

  • “Elektromotorji Železniki”: Kavni mlinčki “Major”, letnik 9, številka 41, 7. 11. 1970. Str. 5.
  • “Elektromotorji Železniki”: Od zadruge do podjetja. V: Iskra – strokovno glasilo sindikata podružnice tovarna Iskra, letnik 10, številka 16, 24. 4. 1971. Str. 5.
  •  “Gospodinjski aparati” Škofja Loka: Analize kažejo, da bo rast proizvodnje po pripojitvi k Iskri hitrejša, poslovanje pa rentabilnejše. V: Iskra – strokovno glasilo sindikata podružnice tovarna Iskra, letnik 10, številka 29, 24. 7. 1971. Str. 3.
  • Iskra, tovarna gospodinjskih aparatov Reteče: Kaj so in kaj nam še pripravljajo v reteški Iskri. V: Glas, leto XXVII, številka 2, 9. 1. 1974. Str. 7.
  • F. K., Tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Iskra Železniki. V: Glas, leto XXVIII, številka 1, 7. 1. 1975. Str. 10.
  • Holynski, Nada in Majda Žontar, Gorenjska industrija od manufaktur do danes: Tovarne in njihovi izdelki. Kranj: Gorenjski muzej, 1992.
  • Kralj, Marjan, “Niko” - nova enota Iskre. V: Iskra – strokovno glasilo sindikata podružnice tovarna Iskra, letnik 1, številka 6, 1962. Str. 183-188.
  • Pantić Starič, Nada, Kuhanje za vsakogar: 120 receptov za različne priložnosti. Ljubljana: Naša žena, 1972.
  • Rendla, Marta, “Kam ploveš standard?”: Življenjska raven in socializem. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2018.
  • Žumer, Niko in Tonka Košmelj Prezelj, Nastanek in razvoj Iskre v Železnikih. V: Selška dolina v preteklosti in sedanjosti, 1973.

Deli naprej