Loški muzej Škofja Loka

Skok na vsebino // Skok na meni

Novičke iz Loškega muzeja

Novičke iz Loškega muzeja Foto: Sašo Kočevar

Torek, 28. januar 2020

Kamniti ali Kapucinski most v Škofji Loki

Na znameniti votivni upodobitvi Škofje Loke iz leta 1698 je v desnem kotu lepo viden Kamniti most z masivno kamnito ograjo (hrani Loški Muzej Škofja Loka). <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja</em>
Na znameniti votivni upodobitvi Škofje Loke iz leta 1698 je v desnem kotu lepo viden Kamniti most z masivno kamnito ograjo (hrani Loški Muzej Škofja Loka). Foto: Fototeka Loškega muzeja
Kapucinski most so leta 1888 ob 40-letnici vladanja cesarja Franca Jožefa preimenovali v Francjožefov most (hrani Loški muzej Škofja Loka). <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja</em>
Kapucinski most so leta 1888 ob 40-letnici vladanja cesarja Franca Jožefa preimenovali v Francjožefov most (hrani Loški muzej Škofja Loka). Foto: Fototeka Loškega muzeja
Ob umiku jugoslovanske vojske so 10. aprila 1941 v Škofji Loki razstrelili vse mostove, razen kapucinskega, ki pa je bil močno poškodovan (hrani Loški muzej Škofja Loka). <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja</em>
Ob umiku jugoslovanske vojske so 10. aprila 1941 v Škofji Loki razstrelili vse mostove, razen kapucinskega, ki pa je bil močno poškodovan (hrani Loški muzej Škofja Loka). Foto: Fototeka Loškega muzeja
Leta 1992 so odstranili dotrajani kip sv. Janeza Nepomuka na Kapucinskem mostu in ga nadomestili s kopijo (hrani Loški Muzej Škofja Loka). <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja</em>
Leta 1992 so odstranili dotrajani kip sv. Janeza Nepomuka na Kapucinskem mostu in ga nadomestili s kopijo (hrani Loški Muzej Škofja Loka). Foto: Fototeka Loškega muzeja

Kamniti oziroma Kapucinski most se nahaja pri nekdanjih selških mestnih vratih. Ime Kamniti most je dobil, ker je v celoti zgrajen iz lepo obdelanih kamnitih blokov. Velja za najstarejši ohranjeni most na Slovenskem, sodi pa tudi med starejše srednjeveške kamnite mostove v Evropi.

Kdaj natančno je bil most zgrajen, ni znano. Po nekaterih navedbah v literaturi naj bi ga dal zgraditi freisinški škof Leopold, ki je načeloval škofiji v letih 1378–1381, vendar ta trditev ne drži. Dejansko je most precej starejši. Ohranjen je dokument z 12. julija 1357, ki govori o “prodaji mlina v Loki na reki Sori, ki se nahaja nad Kamnitim mostom zunaj mesta pri mestnih vratih”. Iz omenjenega dokumenta je razvidno, da je Kamniti most obstajal že v času vlade škofa Alberta (1349–1359), nedvomno pa je še precej starejši. V dokumentu se omenjajo tudi mesta vrata. Škofja Loka je bila, tako kot se za pomembno srednjeveško mesto spodobi, obdana z obzidjem, ki se v zgodovinskih virih prvič omenja leta 1314. Zato se je v mesto dalo priti samo na posameznih točkah z mestnimi vrati. Na Mestni trg so z južne strani vodila poljanska, s severne pa selška vrata, na Spodnjega pa z juga spodnja, na sredini trga z vzhodne smeri špitalska in s severne smeri čevljarska vrata. Obzidje je bilo v rabi vse do leta 1789, ko so ga opustili, mestna vrata pa prodali na javni dražbi.

S Kamnitim mostom je usodno povezan tudi freisinški škof Leopold, ki se je leta 1381 ob padcu z ozkega in neograjenega mostu smrtno ponesrečil. Svoje zadnje počivališče je našel v Škofji Loki, v cerkvi klariškega samostana. Njegov nagrobnik so iz cerkve neznano kdaj odstranili, ob pomoči podatkov iz uršulinske kronike pa vemo, da so ga uršulinke nato umestile h križu v drevoredu na grajskem vrtu, od koder pa je po drugi svetovni vojni izginil neznano kam.

Leta 1706 so v Škofjo Loko prišli kapucini, ki so v neposredni bližini nekdanjih selških mestnih vrat zgradili samostan. Zaradi njihove prisotnosti se je za most sčasoma uveljavilo poimenovanje Kapucinski most.

Zaradi naraščajočega prometa so v drugi polovici 19. stoletja sklenili Kapucinski most razširiti. Most je bil za takratne razmere zelo ozek, saj je njegova uporabna širina zaradi masivne kamnite ograje znašala zgolj 2,8 m. Načrte in predračune za razširitev mostu so zaupali inženirju Antonu Žužku. Tako so leta 1888 most razširili in ga obdali z železno ograjo. Ker je avsto-ogrski cesar Franc Jožef I. tedaj praznoval 40-letnico vladanja, so most z njegovim privoljenjem preimenovali v Francjožefov most. Na sredino mostu so 15. maja 1892 postavili kip svetega Janeza Nepomuka.

Najbližje popolnemu uničenju je bil Kapucinski most ob začetku 2. svetovne vojne 10. aprila 1941, ko je umikajoča se jugoslovanska vojska razstrelila vse mostove v Škofji Loki. Kapucinski most se ni zrušil, ampak je bil le poškodovan, saj so bližnji sosedje podkupili vojaka, da je razstrelivo namestil plitvo oziroma ga je večji del spustil kar v vodo.

Leta 1974 so vrhnji del mostu obnovili, dobil je novo železobetonsko ploščo in nove pločnike. 

Leta 1992 so ob 100-letnici postavitve in posvetitve kipa sv. Janeza Nepomuka na Kapucinskem mostu že dotrajani kip svetnika odstranili, ga restavrirali in predali v hrambo Loškemu muzeju. Na most so postavili njegovo kopijo.

 

Prirejeno po prispevku Jožeta Štukla Kamniti, Kapucinski most v Škofji Loki, objavljenem v Ločanki (št. 1, januar 2020, str. 8–9).

Deli naprej


Prijavite se na Novičnik

Novice in dogodki Loškega muzeja direktno v Vaš e-predalnik!

Iskalnik

Naša spletna stran uporablja piškotke, s pomočjo katerih omogoča uporabo vtičnikov družbenih medijev, izboljšuje in prilagaja uporabniško izkušnjo ter analizira promet. Potrdite, da se strinjate z njihovo uporabo.

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na našem spletnem mestu

Kaj so piškotki?

Piškotki (angleško cookies) so kratke tekstovne datoteke, ki se lahko razpošiljajo in shranijo na vašem računalniku, pametnem telefonu ali kateri koli drugi napravi, ki dostopa do spletnih strani po internetu. Piškotke lahko uporabimo pri zbiranju informacij o načinu, kako uporabljate neko spletno stran, in posledično pri prilagajanju vsebin spletne strani ob vašem naslednjem obisku, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša. V piškotku je običajno zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče neko spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Uporaba piškotkov na spletu ni nič novega. Več informacij o piškotkih lahko najdete na spletni strani www.aboutcookies.org, kjer so tudi navodila, kako jih pobrišete.

Vrste piškotkov

Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotkov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnost ...).

Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke o tem, kaj uporabniki delajo na spletni strani, z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, po katerih bi lahko identificirali uporabnika.

Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo ...) ter zagotavlja napredne, uporabniku prilagojene funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletni strani.

Piškotki za usmerjanje

Piškotki za usmerjanje so povezani s storitvami tretjih oseb (npr. oglaševalska in družabna omrežja), na primer gumba "Všečkaj" in "Deli z ostalimi". Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletu. Te piškotke urejajo in gostijo tretje osebe.

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Ime piškotka Avtor Opis
bcms_cookie_accepted
bcms_cookie_declined
Loški muzej Škofja Loka Ta piškotka beležita vašo izbiro glede uporabe piškotkov na naši spletni strani.
_pk_ref
_pk_cvar
_pk_id
_pk_ses
...
Matomo Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Matomo (ex Piwik).
Matomo politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Matomo (opt-out)
di
dt
psc
uid
uit
uvc
siteaud
ana_svc
atuvc
user_token
...
AddThis Te piškotke nastavi vtičnik za delitev z družabnimi omrežji podjetja AddThis.
AddThis politika zasebnosti / Onemogočite sledenje AddThis (opt-out)
c_user
s
xs
presence
datr
ft
lu
sub
lsd
reg_ext_ref
reg_fb_gate
reg_fb_ref
wb
act
_e_3qqF_0
wd
p
...
Facebook Te piškotke nastavi Facebookov vtičnik.
Facebook piškotki in podobne tehnologije
__utma
__utmz
SID
LOGIN_INFO
use_hotbox
PREF
SSID
HSID
watched_video_id_list
demographics
VISITOR_INFO1_LIVE
...
YouTube Te piškotke nastavi videopredvajalnik YouTube.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google
__qca
__utma
__utmz
__utmv
__utmb
clip_id
home_active_tab
uid
v6f
utmc
aka_debug
...
Vimeo Te piškotke nastavi videopredvajalnik Vimeo.
Vimeo politika zasebnosti / Vimeo piškotki
_ga
__utma
__utmb
__utmc
__utmv
__utmz
SC
PREF
HSID
SSID
APISID
SAPISID
SNID
NID
GoogleAccountsLocale_session
AnalyticsUserLocale
GAPS
...
Google Maps Te piškotke nastavi zemljevid Google Maps.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google

Nadzor piškotkov

Shranjevanje in upravljanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik. Brskalnik lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi enostavno izbrišete – za več informacij obiščite spletno stran www.aboutcookies.org. Vašo odločitev glede uporabe piškotkov na tej spletni strani vedno lahko spremenite s klikom na povezavo Piškotki.

Upravljalec piškotkov

Spletno mesto Loški muzej Škofja Loka.