Petek, 30. april 2021

Kurje bedro

Legenda o svetem Urhu iz Križne Gore nad Škofjo Loko

Sel dobi kurje bedro pri sv. Urhu <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja</em>
Sel dobi kurje bedro pri sv. Urhu Foto: Fototeka Loškega muzeja
Kurje bedro se čudežno spremeni v ribo <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja</em>
Kurje bedro se čudežno spremeni v ribo Foto: Fototeka Loškega muzeja

Freske iz prezbiterija cerkve sv. Križa na Križni Gori nad Škofjo Loko spadajo med najboljše poslikave poznogotskega realizma na Slovenskem. Pravokotna cerkvena ladja se zaključi s prezbiterijem, ki s svojim freskantskim ciklom ustreza tipičnemu kranjskemu prezbiteriju, za katerega so značilne upodobitve Kristusa kot kralja ali sodnika z angeli in apostoli, celota pa predstavlja nebeški Jeruzalem. Prezbiterij je leta 1502 poslikala delavnica iz kroga münchenskega slikarja Jana Polacka. Ker freske nikoli niso bile prebeljene, so ohranile še svojo prvotno barvo.

Na južni steni prezbiterija je naslikana legenda iz življenja svetega Urha, ausgburškega škofa. Zgodba je prikazana v samo dveh prizorih: Sel dobi kurje bedro pri sv. Urhu in Kurje bedro se čudežno spremeni v ribo. Legenda namreč pravi, da je Urha nekega dne obiskal prijatelj, škof Konrad iz Konstance. Urh je prijatelja dobro pogostil in njun pogovor ob večerji se je zavlekel pozno v noč ter v zgodnje jutranje ure naslednjega dne, ki pa je bil petek. Bila sta tako zatopljena v svoj pomenek, da sploh nista opazila, da se je že naredil nov dan. Takrat pa je s pismom prispel sel bavarskega vojvoda. Za nagrado mu je svetnik dal pečeno kurje bedro s svoje mize, ki je ostalo od četrtkove večerje, saj ni vedel, da je že petek in torej postni dan. Sel je odhitel nazaj k vojvodi in hotel škofa zatožiti, da je grešnik, saj na petek jé meso. Ko pa je hotel iz torbe potegniti kurje bedro, se je to po čudežu spremenilo v ribo, škofov ugled pa je bil s tem rešen.

V Loškem muzeju je na ogled kopija freske, ki jo je leta 1969 napravil Boris Jesih.

Pripravila: Nina Misson

Literatura:

  • Ivan FRANKE, O naših zgodovinsko-umetniških spominkih, Dom in svet, 23/5, 1910, pp. 210–214.
  • France STELE, Gotsko stensko slikarstvo, Ljubljana 1972.

Deli naprej