Petek, 1. oktober 2021

Loška motivika v delih Gvidona Birolle

Gvidon Birolla, Gorajte, 40. leta 20. stoletja, olje na lesu <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja</em>
Gvidon Birolla, Gorajte, 40. leta 20. stoletja, olje na lesu Foto: Fototeka Loškega muzeja
Gvidon Birolla, Mlin ob Puštalski brvi – Pepetov mlin na Studencu, 1946, olje na platno <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja</em>
Gvidon Birolla, Mlin ob Puštalski brvi – Pepetov mlin na Studencu, 1946, olje na platno Foto: Fototeka Loškega muzeja

Loški muzej Škofja Loka v svoji stalni zbirki hrani več likovnih del Gvidona Birolle, znanega predvsem kot risarja – karikaturista in ilustratorja. Secesijski nadih, ki ga razodeva bogato strukturirana črtna risba v kombinaciji z značilnimi dekorativnimi elementi, je prepoznaven, skorajda nezamenljiv Birollov slogovni pečat. Tudi dela v drugih tehnikah (predvsem olja na platno) so v osnovi kolorirane risbe, pri katerih je barva sicer pomemben dejavnik za ustvarjanje želenega vzdušja, v okviru celote pa je njena vloga sekundarna. Tak primer je slika Pepetovega mlina (eno redkih umetnikovih del v tehniki olja na platno), na kateri Birolla s poudarjenim senčenjem in mehkimi oblikami ohranja duha svojih ilustracij, ni pa realistično verodostojna.

Drugo delo na temo motivov iz Škofje Loke je podoba Gorajt, ki nam veliko pove o Birollovem intimnem odnosu do Loke z okolico ter o njegovi ljubezni do loške krajine in loških ljudi. Gorajte so mogoče ena redkih Birollovih slik na sploh, na kateri umetnik vzpostavlja posebno ravnovesje med barvo, obliko in risbo na način, pri katerem je barva v enakovrednem odnosu do ostalih likovnih elementov. Debelejši nanosi modre, rumene, rožnate in oranžne barve omogočajo doživljanje rustikalne krajinske elementarnosti, ustvarjajo iluzijo globine in posebno napetost, ki slikarjevo romantično in secesijsko likovno izpoved vleče v drugačne smeri in jo bogati z novimi doživljajskimi dimenzijami.

Pripravil: Boštjan Soklič

Deli naprej