Loški muzej Škofja Loka

Skok na vsebino // Skok na meni

Novičke iz Loškega muzeja

Novičke iz Loškega muzeja Foto: Sašo Kočevar

Ponedeljek, 4. maj 2020

»Namesto grenkega pelina nalijmo danes si kozarec vina.«

Boj za delavske pravice v Tovarni Šešir

Delavska stavkovna straža med stavko v tovarni klobukov Šešir. <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja</em>
Delavska stavkovna straža med stavko v tovarni klobukov Šešir. Foto: Fototeka Loškega muzeja
Delavci Šeširja, člani Jugoslovanske strokovne zveze, na izletu 1. maja 1936 na Joštu nad Kranjem. <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja</em>
Delavci Šeširja, člani Jugoslovanske strokovne zveze, na izletu 1. maja 1936 na Joštu nad Kranjem. Foto: Fototeka Loškega muzeja

Sredino 30. let 20. stoletja na Loškem zaznamuje veliko stavkovno gibanje, ki je zajelo delavstvo v tekstilnih in lesnih tovarnah. Slabi delovni pogoji, neurejen delovni čas in predvsem slabe plače so bili povod, da se je delavstvo začelo upirati. Država je skušala delavstvo že ob njegovem pojavu zaščititi ter urediti delovne pogoje in razmere. Tako je bila leta 1883 ustanovljena Inšpekcija dela, ki naj bi ščitila delavce v podjetjih. Leta 1909 je bila ustanovljena Jugoslovanska strokovna zveza kot zveza krščanskosocialnih strokovnih (sindikalnih) organizacij. Z leti delovanja med tobačnim, papirniškim, kovinarskim in tekstilnim delavstvom je gibanje, sprva izrazito politično, začelo dobivati sindikalni značaj. Namen Jugoslovanske strokovne zveze je bil v prvi vrsti ohranitev delavskih pravic: "Delavec ima pravico do kruha, do zdravja, do družine, do družabnega ugleda in do spopolnjevanja svoje duševnosti. To in nič drugega je programna zavest delavske strokovne organizacije Jugoslovanske strokovne zveze." Za posredovanje dela in zaposlovanje je bila v letu 1918 ustanovljena Državna posredovalnica za delo (od leta 1927 imenovana Javna borza dela). Leta 1922 je bil ustanovljen Okrožni urad za zavarovanje delavcev, ki je izvajal socialno zavarovanje delavcev na podlagi zakona o zavarovanju delavcev. Kljub vsem zakonom in ustanovam, ki naj bi delavce ščitile (osemurni delavnik, izplačevanje nadur, pravica delavstva do združevanja v strokovnih organizacijah), je v podjetjih prihajalo do hudih kršitev in izkoriščanj.

Delovne razmere v Šeširju so bile v 20. in prvi polovici 30. let 20. stoletja zelo težke. Sezonski značaj delovanja tovarne je za delavke in delavce pomenil nestalnost zaposlitve, saj so jih v času mrtve sezone odpuščali. Ko je bilo dela na vrhuncu sezone ogromno, so delavci delali tudi po 10 ali 12 ur dnevno. Nadur pa jim delodajalec ni izplačeval. Tudi delovni pogoji v tovarni so bili težki. Izdelovanje klobukov je zahtevalo delo z nekaterimi nevarnimi kemikalijami, še posebej v barvarni in oddelku za tulce. Prostori niso imeli ventilacije, delavstvo pa je bilo brez vsakršne zaščitne opreme.

Najbolj pereče vprašanje je bila višina plače. Že ob polni zaposlitvi je plača delavstva komaj pokrila eksistenčni minimum (mezde delavcev so se razlikovale od kraja do kraja, najbolje so bili plačani delavci v večjih industrijskih središčih, najslabše pa v podeželskih občinah). Čeprav so se v času velike gospodarske krize mezde zniževale, pa so po drugi strani počasneje padale tudi cene življenjskih potrebščin. Poleg tega so delodajalci uvajali tudi redukcije delovnega časa, kar je delavstvo najbolj občutilo v nižjih plačah.

Še posebej hudo je delavke in delavce tovarne Šešir prizadelo nižanje plače leta 1933. Tega leta je delodajalec vsem zaposlenim znižal mezde za 10 odstotkov z obrazložitvijo, da kdor ne želi delati za nižjo plačo, gre lahko na cesto. Ta poteza je sodu izbila dno, da so se začeli delavci tovarne resneje povezovati. To pa ni bil prvi poskus organiziranja delavstva v Šeširju, saj so se že leta 1922 poskušali organizirati, da bi zaščitili svoje pravice, vendar poskus ni uspel, organizator Tone Toman pa je bil odpuščen.

Leta 1933 so se na skrivaj sestali delavci Tine Sever, Jakob Pintar, Janko Šink, Janez Martelak, Anton Fojkar, Polde Polenec, Anton Pirc, Franc Logonder, Alojz Malovrh, Stane Konič, Miha Škrlj in nekaj drugih, da bi organizirali odpor proti neupravičenemu nižanju plač. Ob tem so poslali prošnjo Delavski zbornici, da jim na sestanek vsega delavstva pošlje zastopnika. Sestanek se je zgodil 8. avgusta 1933 v vrtni lopi gostilne Na Plevni, udeležilo se ga dve tretjini delavcev Šeširja in tudi zastopnik Jugoslovanske strokovne zveze Lombardo. Pred vhodom na vrt sta Franc Logonder in ena od mladink prihajajočim udeležencem pripela rdeč nagelj. Nad vhodom pa je bila tabla z napisom Namesto grenkega pelina nalijmo danes si kozarec vina. Na prvem sestanku jim je zastopnik Jugoslovanske strokovne zveze potrdil pravico, da od delodajalca zahtevajo višje plače. Poudaril je tudi, da se mora zahtevam priključiti čim več delavk in delavcev in pri tem nastopiti enotno. Navdani z upanjem so organizatorji v naslednjih dneh v boj za plače pritegnili tudi ostale delavce. Če so vsi ti koraki do sedaj potekali v strogi tajnosti, pa so poslej organizirani delavci začeli nastopati tudi bolj javno, še posebej v odnosu do delodajalca. Postopno so si priborili izplačevanje nadur, bolniškega tedna in vzpostavitev ustanove delavskih obratnih zaupnikov.

Pri zahtevah za zvišanje plač pa delodajalec ni hotel popustiti. Kljub neznatnim uspehom (zvišanje plače od 0,10 do 0,15 dinarja na uro) se je boj vlekel naprej. Naslednje leto (1934) so delavci vodstvu podjetja predložili sklenitev kolektivne pogodbe. Kolektivne pogodbe so bile pisni sporazum med delavsko strokovno organizacijo in delodajalcem. Določale so splošne delovne pogoje in dolžnosti delovnega razmerja ter medsebojne pravice in dolžnosti pogodbenih strank. Delavci in vodstvo tovarne so kolektivno pogodbo po dolgih razpravah in pogajanjih sklenili. Kljub temu je nezadovoljstvo delavcev glede plače ostajalo. Leta 1935 so zato predlagali popravek pogodbe, s katero bi določili zvišanje plače. Po nekaj ostrih pozivih delodajalec na pogoj ni želel pristati, zato so delavke in delavci 11. oktobra 1935 začeli stavkati.

Stavke so se udeležili vsi delavci, medtem je proizvodnja obstala. Stavko je vodil stavkovni odbor, ki je bil organiziran že prvi dan. Delavstvo je vse vhode v stavbo tovarne stražilo. Prvih 14 dni stavkajoči niso imeli nobenih stikov z delodajalci. Zaradi dolgotrajnosti stavke je odbor organiziral nabiralno akcijo – predvsem hrane za stavkajoče. Okoliški kmetje in nekaj obrtnikov so delavce založili s hrano. Po dveh tednih so vodje stavke poskušali obnoviti pogajanja z lastniki, vendar neuspešno. Ponovno so poskusili v začetku novembra, ko so delavci vodstvu tovarne postavili svoje zahteve. Prva od teh je bila, da stavkajoči (po koncu stavke) ne bodo utrpeli kakršnih koli posledic. Druga točka je zahtevala, naj se predlog delavstva za kategorizacijo sprejme kot osnova. Tretja zahteva pa je bila zvišanje plače, ne le za 0,10 dinarja temveč za 0,25 dinarja. Naposled je bil med delavci in delodajalci sklenjen konsenz – prvi dve točki sta bili s strani delodajalcev sprejeti, tretja točka, ki je zahtevala zvišanje plač, pa ne. Kljub temu je delavstvo 11. novembra 1935 prenehalo stavkati in proizvodnja je stekla dalje.

Pripravila: Biljana Ristić

Literatura:

  • Anton Komlanec, Delavska strokovna organizacija, Jugoslovanska strokovna zveza, druga izdaja, Tajništvo Jugoslovanske strokovne zveze, Ljubljana, 1921.
  • France Kresal, Delavstvo med gospodarsko krizo na Slovenskem, v: Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, št. 1-2, Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, Ljubljana, 1970.
  • Franc Logonder, Ob šestdesetletnici stavke v tovarni Šešir, v: Loški razgledi, št. 1, let. 42, Muzejsko društvo Škofja Loka, 1995.
  • Maks Fojkar, Delavski stavkovni val v Škofji Loki, v: Loški razgledi, št. 1, let. 6, Muzejsko društvo Škofja Loka, 1959.
  • France Kresal, Zgodovina kolektivnih pogodb na Slovenskem, v: Kronika – časopis za slovensko krajevno zgodovino, št. 3, Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana, 1997.

Prispevek o zgodovini tovarne Šešir bo objavljen tudi v publikaciji o klobučarstvu na Loškem, ki jo pripravljamo v okviru projekta Zaljubljeni v ustvarjalnost.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Deli naprej


Prijavite se na Novičnik

Novice in dogodki Loškega muzeja direktno v Vaš e-predalnik!

Iskalnik

Naša spletna stran uporablja piškotke, s pomočjo katerih omogoča uporabo vtičnikov družbenih medijev, izboljšuje in prilagaja uporabniško izkušnjo ter analizira promet. Potrdite, da se strinjate z njihovo uporabo.

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na našem spletnem mestu

Kaj so piškotki?

Piškotki (angleško cookies) so kratke tekstovne datoteke, ki se lahko razpošiljajo in shranijo na vašem računalniku, pametnem telefonu ali kateri koli drugi napravi, ki dostopa do spletnih strani po internetu. Piškotke lahko uporabimo pri zbiranju informacij o načinu, kako uporabljate neko spletno stran, in posledično pri prilagajanju vsebin spletne strani ob vašem naslednjem obisku, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša. V piškotku je običajno zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče neko spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Uporaba piškotkov na spletu ni nič novega. Več informacij o piškotkih lahko najdete na spletni strani www.aboutcookies.org, kjer so tudi navodila, kako jih pobrišete.

Vrste piškotkov

Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotkov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnost ...).

Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke o tem, kaj uporabniki delajo na spletni strani, z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, po katerih bi lahko identificirali uporabnika.

Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo ...) ter zagotavlja napredne, uporabniku prilagojene funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletni strani.

Piškotki za usmerjanje

Piškotki za usmerjanje so povezani s storitvami tretjih oseb (npr. oglaševalska in družabna omrežja), na primer gumba "Všečkaj" in "Deli z ostalimi". Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletu. Te piškotke urejajo in gostijo tretje osebe.

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Ime piškotka Avtor Opis
bcms_cookie_accepted
bcms_cookie_declined
Loški muzej Škofja Loka Ta piškotka beležita vašo izbiro glede uporabe piškotkov na naši spletni strani.
_pk_ref
_pk_cvar
_pk_id
_pk_ses
...
Matomo Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Matomo (ex Piwik).
Matomo politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Matomo (opt-out)
di
dt
psc
uid
uit
uvc
siteaud
ana_svc
atuvc
user_token
...
AddThis Te piškotke nastavi vtičnik za delitev z družabnimi omrežji podjetja AddThis.
AddThis politika zasebnosti / Onemogočite sledenje AddThis (opt-out)
c_user
s
xs
presence
datr
ft
lu
sub
lsd
reg_ext_ref
reg_fb_gate
reg_fb_ref
wb
act
_e_3qqF_0
wd
p
...
Facebook Te piškotke nastavi Facebookov vtičnik.
Facebook piškotki in podobne tehnologije
__utma
__utmz
SID
LOGIN_INFO
use_hotbox
PREF
SSID
HSID
watched_video_id_list
demographics
VISITOR_INFO1_LIVE
...
YouTube Te piškotke nastavi videopredvajalnik YouTube.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google
__qca
__utma
__utmz
__utmv
__utmb
clip_id
home_active_tab
uid
v6f
utmc
aka_debug
...
Vimeo Te piškotke nastavi videopredvajalnik Vimeo.
Vimeo politika zasebnosti / Vimeo piškotki
_ga
__utma
__utmb
__utmc
__utmv
__utmz
SC
PREF
HSID
SSID
APISID
SAPISID
SNID
NID
GoogleAccountsLocale_session
AnalyticsUserLocale
GAPS
...
Google Maps Te piškotke nastavi zemljevid Google Maps.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google

Nadzor piškotkov

Shranjevanje in upravljanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik. Brskalnik lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi enostavno izbrišete – za več informacij obiščite spletno stran www.aboutcookies.org. Vašo odločitev glede uporabe piškotkov na tej spletni strani vedno lahko spremenite s klikom na povezavo Piškotki.

Upravljalec piškotkov

Spletno mesto Loški muzej Škofja Loka.