Četrtek, 30. oktober 2025
Praznični odpiralni čas
Loški muzej bo v petek, 31. oktobra, odprt med 10. in 18. uro, Galerija Ivana Groharja pa med 10. in 14. uro.
V soboto, 1. novembra, bosta muzej in galerija zaprta.
Skok na vsebino // Skok na navigacijo
Novičke iz Loškega muzeja Foto: Sašo Kočevar
Loški muzej bo v petek, 31. oktobra, odprt med 10. in 18. uro, Galerija Ivana Groharja pa med 10. in 14. uro.
V soboto, 1. novembra, bosta muzej in galerija zaprta.
Od sobote, 1. 11. do četrtka, 6. 11. bodo vrata Grajske kavarne izjemoma ostala zaprta. Od petka, 7. 11. dalje bo kavarna ponovno na voljo za obisk po ustaljenem odpiralnem času, in sicer:
ponedeljek – četrtek: 10.00 – 22.00
petek: 10.00 – 23.00
sobota: 9.00 – 23.00
nedelja in prazniki: 9.00 – 22.00
Tudi v Loškem muzeju Škofja Loka se že pripravljamo na ponovno uprizoritev Škofjeloškega pasijona, ki bo marca 2026.
Da bi bolje razumeli bogastvo tega izročila, v muzeju pripravljamo dve novembrski predavanji, ki prinašata sodoben pogled na pasijonsko izročilo in njegovo mesto v evropskem kontekstu.
V sredo, 12. novembra, bosta na predavanju z naslovom “Škofjeloški pasijon – živ običaj na ulicah Škofje Loke” dr. Matija Ogrin in dr. Monika Deželak Trojar, sodelavca na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, ob natančni analizi besedila pasijona razgrnila to širšo in bogato tradicijo prirejanja pasijonskih procesij v Škofji Loki.
V sredo, 19. novembra, bo sledilo drugo predavanje “Zgodnjenovoveške verske procesije: med resnico in praznoverjem”, na katerem pa bo dr. Jaša Drnovšek z Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU pasijon umestil v evropski kontekst verskih procesij.
Od novembra dalje bomo v kotičku Fokus predstavljali restavratorske posege, ki so bili izvedeni na Portretu (starejše) žene slikarja Ivana Franketa.
Leta 2024 smo v Loškem muzeju začeli dolgoročno sodelovanje z Restavratorskim centrom Zavoda za kulturno dediščino Slovenije. Pobudo smo dali tudi zaradi ocene stanja umetniških del 19. stoletja, opravljene pri pripravi razstave Umetnosti 19. stoletja na Loškem. V sodelovanju z Oddelkom za naravoslovne raziskave in Oddelkom za štafelajno slikarstvo smo oblikovali konservatorsko-restavratorski del razstave, s katerim smo poudarili skrb za dediščino in skušali približati javnosti pogosto nevidno strokovno delo. Na primeru močneje poškodovanega Portreta (starejše) žene slikarja Ivana Franketa smo predstavili preiskave in posege, ki so jih izvedli mag. Barbka Gosar Hirci, mag. Andrej Hirci in dr. Katja Kavkler.
Letos obeležujemo 55 let Skupnosti muzejev Slovenije, zato bomo tokratno akcijo Naprej v preteklost, ki jo organizirata Skupnost muzejev Slovenije in Služba za premično dediščino in muzeje, posvetili geslu “Povezovanje skozi čas”.
Akcija bo potekala od 13. do 19. oktobra 2025, spremljali pa jo bodo ključniki #naprejvpreteklost, #55letSMS ter #povezovanjeskozičas.
Muzej bo oktobra odprt po poletnem delovnem času, to je od torka do nedelje od 10. do 18. ure. Galerija Ivana Groharja na Mestnem trgu bo odprta od torka do nedelje od 10. do 14. ure, ob sredah do 18. ure.
Galerija Franceta Miheliča v 2. nadstropju Kašče bo odprta še do petka, 3. oktobra, med 17. in 19. uro. Poleg stalne Miheličeve zbirke je na ogled razstava vseh letos nastalih in lanskih nagrajenih likovnih del Male Groharjeve kolonije.
Vabljeni na obisk!
Vsako leto v Tednu otroka® že vrsto let slovenski muzeji in galerije pripravljamo akcijo Z igro do dediščine, ki bo letos potekala med 6. in 12. oktobrom 2025.
V soboto, 13. septembra, smo v okviru festivala Táborska srečanja (Táborská setkání) v češkem mestu Tábor odprli razstavo Srečanja (Meetings).
Začeli so se 35. Dnevi evropske kulturne dediščine (DEKD) in 13. Teden kulturne dediščine (TDK), v okviru katerih bomo muzeji, galerije, arhivi, knjižnice, nevladne organizacije, vrtci in šole po Sloveniji in v zamejstvu organizirali več kot 350 dogodkov ter z njimi na raznolik in ustvarjalen način poudarili pomen arhitekturne dediščine.
V sredo, 24. septembra 2025, smo v Galeriji Ivana Groharja odprli novo razstavo “In the deathcar, we are alive” turškega umetnika in univerzitetnega predavatelja Borge Kantürka.