Loški muzej Škofja Loka

Skok na vsebino // Skok na meni

Novičke iz Loškega muzeja

Novičke iz Loškega muzeja Foto: Sašo Kočevar

Četrtek, 27. februar 2020

Osmi marec

Mednarodni dan žensk

Ive Šubic: Partizanska grafika 11a, 1944. Hrani Loški muzej Škofja Loka. <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja</em>
Ive Šubic: Partizanska grafika 11a, 1944. Hrani Loški muzej Škofja Loka. Foto: Fototeka Loškega muzeja

Dan žena (prvotno dan delavnih žena) je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti žensk. Pobuda za praznovanje je bila dana na drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk v Københavnu leta 1910. Prvič, 19. marca 1911, so ga praznovali v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem. Na dan 8. marca pa praznujemo dan žena od leta 1917 naprej.

Ženske so se za svoje pravice začele zavzemati že v času meščanskih revolucionarnih prizadevanj ob koncu 18. stoletja. Prvo zahtevo po enakopravnosti med spoloma in volilno pravico za ženske je v Deklaraciji o ženskih pravicah zahtevala Francozinja Olympe de Gouges med francosko revolucijo (1791). Po revolucionarnem letu 1848 so postajala ženska gibanja vse glasnejša. Večje uspehe so imela v državah, kjer se je uspešno uveljavljala demokracija in z njo povezane svoboščine posameznika (ZDA, Francija, Velika Britanija). Ženska gibanja so si zaradi prepričanja, da ima vsak človek zaseben dostop do Boga, pot lažje utrla v deželah s protestantskimi verskimi nazori. Ženskam so v teh državah med prvimi podelili volilno pravico (Nova Zelandija, 1893; Finska, 1906; Norveška, 1913), po prvi svetovni vojni so jim sledile še Sovjetska zveza leta 1917, Velika Britanija 1918, Nemčija, Avstrija, Poljska in Češka 1919, ZDA in Madžarska 1920 ter Turčija leta 1934. V drugih evropskih državah so ženske volilno pravico pridobile šele po drugi svetovni vojni, Švicarke, za volitve na zvezni ravni, šele leta 1971.

Na drugi strani sta ženskam pot do enakopravnosti utirala tudi razvijajoča se liberalizem in socializem. V Veliki Britaniji je žensko gibanje s podporo liberalnih politikov doseglo, da so ženske od leta 1878 lahko razpolagale s svojimi prihodki, od leta 1882 pa tudi s premoženjem. Od leta 1870 so ženske lahko študirale na univerzah v Oxfordu in Cambridgeu. Tudi v Nemčiji so ženska gibanja dosegla uspeh na izobraževalnem področju. Po letu 1889 so ženske lahko opravile tečaje, ki so jih potrebovale za pripravo na obrtne in trgovske poklice, leta 1893 pa so uvedli tudi prve gimnazijske tečaje, ki so ženskam omogočili dostop do univerz.

Vodilno vlogo v ženskih gibanjih so imele pripadnice meščanskega srednjega sloja, ki so zahtevale poleg volilne pravice še enakopravnost v gospodarstvu in izobraževanju. Z razvojem industrije po koncu 19. stoletja se je začelo razvijati tudi proletarsko žensko gibanje, ki so ga največkrat vodile ženske meščanskega porekla. Zahtevale so izboljšanje delovnih pogojev za ženske, pravico do političnega soodločanja in enakopravnost med spoloma. Med meščanskim in delavskim krilom je prihajalo do nasprotij, ki so bila značilna do 20. let 20. stoletja. V socialističnih združenjih so ženske dajale prednost osvoboditvi proletariata pred svojo osebno svobodo, saj naj bi predstavljala revolucija glavni pogoj za neodvisnost od moških.

Od zmernega ženskega gibanja se je leta 1899 v Nemčiji odcepilo Združenje naprednih žensk, ki so zahtevale novo etiko med spoloma. Zahtevale so volilno pravico in pravico žensk za zaščito pred spočetjem ter kritizirale vpetost ženske v zakonski zvezi. Z državnim zakonom (1908) so se smele ženske vključevati v politične stranke. Na čelo ženskega socialističnega gibanja je prišla feministka in socialistka Clara Zetkin, ki je od leta 1895 izdajala častnik Enakost. Trdila je: “Le v socialistični družbi bodo prišle ženske kot delavke do popolnega posedovanja svojih pravic.” Na drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk 27. avgusta leta 1910 v Københavnu sta skupaj s Käte Duncker dali pobudo za mednarodni dan žensk. Prvič so ga praznovali 19. marca 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in Danski. V Rusiji je pisateljica Aleksandra Kolontaj v članku Družbena podlaga ženskega vprašanja predstavila svoja izhodišča (1908) in jih kot komisarka za javno skrbstvo in voditeljica ženskega sekretariata uresničila po oktobrski revoluciji leta 1917 v Rusiji. Uvedli so civilno zakonsko zvezo, uzakonila se je ločitev, leta 1920 so zakonsko dovolili splav, ženskam se je omogočilo uveljavljanje v poklicnem življenju.

Tudi na Slovenskem so se ženske zavzemale za narodno pripadnost, volilno pravico, možnost izobraževanja in enakost med spoloma. Te napredne ideje so slovenske intelektualke objavljale v prvem slovenskem ženskem listu Slovenka, ki je od leta 1897 izhajal v Trstu. V njem sta objavljali tudi Zofka Kveder in Elvira Dolinar, ki je v svojih člankih odpirala teme o moderni ženi, emancipaciji, izobraževanju, materinskih pravicah idr. V Ljubljani so učiteljice 1898. ustanovile Društvo slovenskih učiteljic. Prva predsednica je bila Agneza Zupan. Zahtevale so enako plačilo, kot so ga prejemali učitelji, in ukinitev celibata, leta 1902 pa se je pridružila še zahteva po volilni pravici. Na pobudo Josipine Vidmar, šivilje, trgovke in podjetnice v Ljubljani, je bilo leta 1901 v Ljubljani ustanovljeno Splošno žensko društvo, katerega predsednica je bila Franja Tavčar, tajnica pa Minka Govekar. Društvo s 56 Slovenkami se je udeležilo Vseslovanskega ženskega shoda v Pragi (1907), prizadevalo pa si je za izobraževanje žensk, prirejanje strokovnih tečajev, seznanjanje z žensko kulturo … Slovenke so se udeležile tudi Mednarodne konference in manifestnega pohoda na Dunaj, kjer so zahtevale volilno pravico za ženske (1911). 9. maja 1924 je bila ustanovljena Zveza delavskih žensk in deklet, ki so jo organizirale socialistke in je imela izrazito razredni značaj. Zavzemala se je za delavske pravice, socialno zaščito žensk in mladine, ustanavljanje vajeniških domov, otroških varstvenih ustanov in splošno izboljšanje gospodarskih razmer. Po letu 1945 je bila uzakonjena splošna volilna pravica. Z ustavo Socialistične federativne republike Jugoslavije je imela vsaka ženska pravico do ekonomske neodvisnosti, svobodno je lahko odločala o rojstvu otrok, tri leta pozneje je bila uzakonjena še pravica do umetne prekinitve nosečnosti. Praznovanje dneva žena je uradno postalo praznik.

Pripravila: Mojca Šifrer Bulovec

Literatura in viri:
Kronika 20. stoletja. 1900–1909. Založba Mladinska knjiga, 1998.
Kronika 20. stoletja. 1910–1919. Založba Mladinska knjiga, 1999.
Rast, biografski prispevki, 3–4/1995.
http://www.ds-rs.si/?q=en/print/92
https://sl.wikipedia.org/wiki/Dan_%C5%BEena

Deli naprej


Prijavite se na Novičnik

Novice in dogodki Loškega muzeja direktno v Vaš e-predalnik!

Iskalnik

Naša spletna stran uporablja piškotke, s pomočjo katerih omogoča uporabo vtičnikov družbenih medijev, izboljšuje in prilagaja uporabniško izkušnjo ter analizira promet. Potrdite, da se strinjate z njihovo uporabo.

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na našem spletnem mestu

Kaj so piškotki?

Piškotki (angleško cookies) so kratke tekstovne datoteke, ki se lahko razpošiljajo in shranijo na vašem računalniku, pametnem telefonu ali kateri koli drugi napravi, ki dostopa do spletnih strani po internetu. Piškotke lahko uporabimo pri zbiranju informacij o načinu, kako uporabljate neko spletno stran, in posledično pri prilagajanju vsebin spletne strani ob vašem naslednjem obisku, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša. V piškotku je običajno zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče neko spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Uporaba piškotkov na spletu ni nič novega. Več informacij o piškotkih lahko najdete na spletni strani www.aboutcookies.org, kjer so tudi navodila, kako jih pobrišete.

Vrste piškotkov

Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotkov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnost ...).

Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke o tem, kaj uporabniki delajo na spletni strani, z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, po katerih bi lahko identificirali uporabnika.

Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo ...) ter zagotavlja napredne, uporabniku prilagojene funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletni strani.

Piškotki za usmerjanje

Piškotki za usmerjanje so povezani s storitvami tretjih oseb (npr. oglaševalska in družabna omrežja), na primer gumba "Všečkaj" in "Deli z ostalimi". Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletu. Te piškotke urejajo in gostijo tretje osebe.

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Ime piškotka Avtor Opis
bcms_cookie_accepted
bcms_cookie_declined
Loški muzej Škofja Loka Ta piškotka beležita vašo izbiro glede uporabe piškotkov na naši spletni strani.
_pk_ref
_pk_cvar
_pk_id
_pk_ses
...
Matomo Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Matomo (ex Piwik).
Matomo politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Matomo (opt-out)
di
dt
psc
uid
uit
uvc
siteaud
ana_svc
atuvc
user_token
...
AddThis Te piškotke nastavi vtičnik za delitev z družabnimi omrežji podjetja AddThis.
AddThis politika zasebnosti / Onemogočite sledenje AddThis (opt-out)
c_user
s
xs
presence
datr
ft
lu
sub
lsd
reg_ext_ref
reg_fb_gate
reg_fb_ref
wb
act
_e_3qqF_0
wd
p
...
Facebook Te piškotke nastavi Facebookov vtičnik.
Facebook piškotki in podobne tehnologije
__utma
__utmz
SID
LOGIN_INFO
use_hotbox
PREF
SSID
HSID
watched_video_id_list
demographics
VISITOR_INFO1_LIVE
...
YouTube Te piškotke nastavi videopredvajalnik YouTube.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google
__qca
__utma
__utmz
__utmv
__utmb
clip_id
home_active_tab
uid
v6f
utmc
aka_debug
...
Vimeo Te piškotke nastavi videopredvajalnik Vimeo.
Vimeo politika zasebnosti / Vimeo piškotki
_ga
__utma
__utmb
__utmc
__utmv
__utmz
SC
PREF
HSID
SSID
APISID
SAPISID
SNID
NID
GoogleAccountsLocale_session
AnalyticsUserLocale
GAPS
...
Google Maps Te piškotke nastavi zemljevid Google Maps.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google

Nadzor piškotkov

Shranjevanje in upravljanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik. Brskalnik lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi enostavno izbrišete – za več informacij obiščite spletno stran www.aboutcookies.org. Vašo odločitev glede uporabe piškotkov na tej spletni strani vedno lahko spremenite s klikom na povezavo Piškotki.

Upravljalec piškotkov

Spletno mesto Loški muzej Škofja Loka.