Sreda, 10. avgust 2022

Pogled v preteklost – vizualne komunikacije Tomaža Kržišnika v sklopu akcije delo meseca

Pred pol stoletja, točneje v začetku leta 1972, se je pri Društvu likovnikov oblikovalcev Slovenije začela zanimiva akcija z delovnim naslovom Vizualne komunikacije – delo meseca. Tričlanska žirija, sestavljena iz dveh oblikovalcev in kritika, je vsak mesec izbirala med deli s področja vizualnih komunikacij, objavljenih v prejšnjem mesecu, in poskušala med njimi izbrati najboljšega ter ga razglasiti za delo meseca. Eden od članov žirije je bil zadolžen za kratko strokovno pojasnilo, zakaj je bilo določeno delo izbrano; vse skupaj, fotografijo izbranega dela in pojasnilo, je objavil osrednji slovenski dnevnik Delo na kulturni strani. Pozneje je žirija poleg naziva dela meseca podeljevala še dve pohvali.

Akcija dela meseca se je začela v času, ko je kvalitetno grafično oblikovanje in oblikovanje drugih vizualnih komunikacij na Slovenskem doseglo raven, ko je dejansko vsak mesec izšlo nekaj takšnih del, med katerimi je bilo mogoče izbrati eno, ki je seglo nad sicer kvalitetno povprečje. Že sama zamisel za tako akcijo je pričala o širini in razprostranjenosti kvalitetnih izdelkov, za katerimi je bilo čutiti precejšen in kontinuiran oblikovalski napor. Merila za najboljše delo so bila že takoj visoko postavljena, celo tako visoko, da so izbrana dela po večini še danes primerljiva z dosežki tujih oblikovalcev v tistem prostoru in času, v nekaterih primerih pa segajo v sam svetovni vrh (z upoštevanjem meril, ki so jih ustvarjalcem takrat narekovale posamične oblikovalske zvrsti). Žirija si je vseskozi prizadevala imeti pred očmi celotno področje vizualnih komunikacij; ni se omejevala le na plakate, knjižne opreme idr., temveč je skušala s priznanji opozoriti še na druge vizualne medije: oblikovanje "glav" televizijskih oddaj (rubrik), zaščitnih znakov kot možnih prvin celostnih grafičnih podob, usmerjevalnih tabel kot sistema vizualnih komunikacij v urbanem okolju in še bi lahko naštevali. Prvotno je bila akcija mišljena kot vzpodbuda oblikovalcem k tekmovanju za boljši dosežek. Zgodilo se je, da so mnogi oblikovalci izgubili voljo po tekmovanju in se zanjo niso več menili. Spet drugim je objava v časopisu Delo pomenila prvo javno priznanje in neposredni odziv na njihov ustvarjalni zagon in kvaliteto. Žirija se je v načelu ozirala po širini problematike in kvaliteti dosežka. Bila je neobremenjena do različnih del, ki po svoji zunanji podobi niso sodila v določeno uveljavljeno estetiko tistega časa, ker je sodila, da je izključno merilo kvaliteta, ki vizualno izboljšuje naš prostor v kar najširšem smislu. Akcija Vizualne komunikacije – delo meseca se je kontinuirano odvijala med letoma 1972 in 1977, pri njej pa so sodelovali (in se kalili) številni slovenski oblikovalci, ki so v teku desetletij spreminjali oblikovalske kanone v različnih medijih in se trajno zapisali v zgodovino slovenskega oblikovanja (J. Suhadolc, M. Vipotnik, J. Spacal, B. Kobe, R. Novak, P. Skalar, S. Sovre, M. Loboda, H. Draušbaher, S. Papič, S. Mächtig, J. Bavčar, T. Kržišnik in drugi). V komisiji za izbor del so sodelovali priznani oblikovalci, kritiki, umetnostni zgodovinarji in likovni ustvarjalci: Jože Brumen, Nana Lesnika, Jernej Kraigher, Peter Krečič, Zvest Apollonio, Grega Košak in Maja Kržišnik. Ob petletki akcije je Društvo oblikovalcev Slovenije izdalo katalog z izbranimi in pohvaljenimi deli, za fotografije del pa sta poskrbela vidna slovenska fotografa Miro Zdovc in Marijan Pfeifer.

Med avtorji izbranih del za objavo v časopisu Delo se velikokrat pojavlja tudi član Združenja umetnikov Škofja Loka, slikar, oblikovalec in grafik Tomaž Kržišnik, ki je nesporno ena od pomembnejših umetniških osebnosti 70. in 80. let prejšnjega stoletja na Slovenskem. Že februarja 1972 so za delo meseca izbrali njegov plakat za gledališko igro Dama iz Maxima, ki ga je ustvaril skupaj s kolegom Miodragom Kneževićem iz Beograda. Junija 1974 je skupaj z oblikovalcem Rankom Novakom izdelal plakat za ljubljanski Jazz festival in zanj dobil pohvalo, februarja 1975 pa se je v sklopu dela meseca pojavilo njegovo, zdaj že ikonično delo – triptih Nazaj k naravi. Kržišnik je komisijo ponovno prepričal z vabilom – katalogom za razstavo Marte Hrovatin decembra 1975 in spet prejel pohvalo. Pozornosti je bil deležen tudi Kržišnikov plakat za Triglavski narodni park, ki je postal delo meseca avgustu 1977.

Na temelju Kržišnikovih plakatov, ki so jih strokovnjaki v teku akcije Vizualne komunikacije – delo meseca izbrali za objavo v časopisu Delo, ter ob pregledu celotnega umetnikovega ustvarjanja v zvezi z oblikovanjem plakatov z lahkoto ugotavljamo, da je Tomaž Kržišnik izjemno inteligentno prepletel do takrat še neizrabljene tehnološke tiskarske zmožnosti z originalno risarsko invencijo in smislom za optimalno rabo tipografije. S svojimi dosežki, s katerimi se je trajno zapisal v zgodovino ne samo domače, temveč tudi svetovne umetnosti, je prepričal strokovno javnost in že leta 1975 prejel nagrado Prešernovega sklada.

Pripravil: Boštjan Soklič

Tomaž Kržišnik, 70. leta 20. stoletja <em>Foto: Tihomir Pinter</em>
Tomaž Kržišnik, 70. leta 20. stoletja Foto: Tihomir Pinter
Pogled v preteklost – vizualne komunikacije Tomaža Kržišnika v sklopu akcije delo meseca
Pogled v preteklost – vizualne komunikacije Tomaža Kržišnika v sklopu akcije delo meseca
Pogled v preteklost – vizualne komunikacije Tomaža Kržišnika v sklopu akcije delo meseca
Pogled v preteklost – vizualne komunikacije Tomaža Kržišnika v sklopu akcije delo meseca

Deli naprej