Poznoantična zakladna najdba

V arheološki zbirki Loškega muzeja hranimo zakladno najdbo iz časa pozne antike oziroma preseljevanja ljudstev, odkrito na Puštalu nad Trnjem.

Puštal je 559 m visok hrib nad vasjo Trnje, v bližini Podlubnika in Stare Loke. Njegova ugodna strateška lega ob vstopu v Selško dolino, dobra naravna zavarovanost in bližina vode so privlačili ljudi v različnih časovnih obdobjih. Hrib je bil prvič poseljen v starejši železni dobi in kasneje v antičnem in poznoantičnem obdobju oziroma času preseljevanja ljudstev.

Zakladna najdba je po podatkih najditelja ležala za vzhodnim zidom kompleksa, 20 cm globoko, založena s kamenjem. V njej so glede na funkcijo zastopani trije tipi predmetov: orodje, uporabni predmeti in orožje. Na večini so se ohranili odtisi platna, v katerega so bili predmeti zaviti, preden jih je lastnik zakopal.

K orodju prištevamo 5 železnih dlet za obdelavo lesa. Vsako dleto se je s pomočjo dolgega železnega trna nasadilo na lesen ročaj. Širine rezil se gibljejo od 3,3 do 4,6 cm. Glede na obliko in funkcijo jih lahko opredelimo kot rezbarsko orodje.

Med uporabne predmete prištevamo del železne verige za obešanje kotla, ročaj kotla in železen zvonec. Železna veriga za obešanje kotla nad ognjišče ni ohranjena v celoti. Ohranjen je le en železen obroč in spodnji zaključni tordirani člen s kavljem za obešanje. Verige za kotel so v Sloveniji maloštevilne. Izven naših meja poznamo številne primerke iz latenskega in rimskega cesarskega obdobja, medtem ko se v poznoantičnih inventarjih od 4. do 6. stoletja skoraj ne pojavljajo. Preprost železen ročaj kotla z ohranjenima atašama za pritrditev je prepognjen. Lastnik ga je, da bi ročaj zavzel čim manj prostora, očitno upognil, preden ga je zavil v platno in zakopal. Oglat železen zvonec škatlaste oblike z bronasto prevleko in pravokotno odprtino je narejen iz enega kosa precej debele železne pločevine s simetričnima polovicama, ki sta ob straneh spojeni z zakovnim šivom in po eno zakovico. Na vrhu je skozi plašč vdet trakast obroček. Zgornja polovica obročka, ki se ni ohranila v celoti, je služila za ročaj, spodnja pa za obešanje kemblja. Tudi kembelj v našem primeru manjka. Kakšnemu namenu je služil zvonec s Puštala, je težko reči. Najverjetneje ga lahko povežemo z živinorejo, ki je bila v poznorimskem obdobju v velikem porastu.

K orožju spadata dve deltoidni puščični osti, najbolj zanimivi najdbi, s pomočjo katerih lahko datiramo celotno zakladno najdbo. Večja puščična ost ima nazaj zavihano konico, po čemer lahko sklepamo, da je bila izstreljena z loka oblegalcev na naselbino in je verjetno zadela v obrambni zid. Železne deltoidne puščične osti so v gradivu poznoantičnih postojank redke. V slovenskem prostoru je bilo več tovrstnih puščičnih osti odkritih na poznoantični in zgodnjesrednjeveški naselbini Tinje nad Loko pri Žusmu, Ančnikovem gradišču pri Jurišni vasi in Rodiku, posamezne pa na Brinjevi gori, Rifniku in v Ljubljani. Izven slovenskih meja jih srečamo na Frauenbergu pri Lipnici na avstrijskem Štajerskem in na sosednjem Hrvaškem, kjer so bile najdene na Kuzelinu pri Donji Glavnici, v Varaždinskih toplicah in Ludbregu. Prav na podlagi obeh deltoidnih puščičnih osti, ki ju lahko ob pomoči omenjenih analogij natančno časovno umestimo, zakladno najdbo s Puštala umeščamo v čas od druge polovice 4. do začetka oz. sredine 5. stoletja.

Prirejeno po prispevku Jožeta Štukla Poznoantična zakladna najdba, objavljenem v Ločanki (št. 2, 9. februar 2021, str. 8-9).