Loški muzej Škofja Loka

Skok na vsebino // Skok na meni

Novičke iz Loškega muzeja

Novičke iz Loškega muzeja Foto: Sašo Kočevar

Sreda, 30. september 2020

Pri Kajbet

Trgovina z mešanim blagom J. A. Kumer v Zmincu

Kajbetova hiša v Zmincu, pred letom 1940. <em>Foto: Zasebna last</em>
Kajbetova hiša v Zmincu, pred letom 1940. Foto: Zasebna last
Pogled v Trgovino z mešanim blagom J. A. Kumer. <em>Foto: Zasebna last</em>
Pogled v Trgovino z mešanim blagom J. A. Kumer. Foto: Zasebna last

Pri Kajbet v Zmincu so imeli poleg gostilne, ki deluje še danes, tudi trgovino z mešanim blagom, ki sta jo vodila Janez in Antonija Kumer. Bila sta starša Meri Bozovičar, ki je svojo pripoved začela z besedami: “Men se zdi, da je bila naša trgovina strašen lepa!”

Antonija Petrnel, por. Kumer, se je za trgovko izučila pri Talarju v Škofji Loki. Njena želja je bila, da bi doma, v Zmincu, kjer je že bila gostilna, odprla svojo trgovino z mešanim blagom. “Okoli leta 1937 smo eno od gostilniških sob, 'ekstra sobo', preuredili v trgovino. Ker je bil prostor kmalu pretesen, so hiši prizidali nov prostor za trgovino in skladišče, 'magazin'. Pohištvo za trgovino je mami izdelal brat Jože Petrnelj, po domače Kržajovšk, z Grajske ceste v Škofji Loki. Ker je bila mama zelo verna, je nad vrata v skladišče obesila sliko Male Terezike, pod katero je vedno gorela lučka – duš'ca , ki je plavala na olju. Na pročelju hiše je visel velik napis: Trgovina z mešanim blagom J. A. Kumer,” se spominja Meri Bozovičar. Trgovina je bila odprta od ponedeljka do sobote od 8. do 12. in od 14. do 16. ure. V nedeljo je bila uradno zaprta, če pa je kdo prišel, so ga vseeno postregli.

“V trgovini smo prodajali vso 'špecarijo', ki smo jo nabavljali pri veletrgovcu Deisingerju v Loki. Olivno olje in petrolej ali smrdljivec smo hranili v globokih predalih, preoblečenih s pločevino. Na notranji strani sta imela prečko, na kateri so visele merice za 1/4, 1/2 in 1 liter tekočine. Zraven je visel še lijak, 'trahter' za nalivanje v steklenico, ki so jo stranke prinesle s seboj. Moko, otrobe in 'šrot' (krmo za živino) smo kupovali v Pepetovem mlinu pri puštalski brvi. Za živino smo prodajali še koruzo in preše (zmlete bučne peške). Ker so se v gostilni dnevno ustavljali furmani, so pri nas lahko kupili 'gajžle' ali biče,” še pove Bozovičarjeva.

“V trgovini smo imeli vse potrebno za izdelavo oblačil. Pri nas si dobil blago za moško obleko, 'kamgarn', svilo za podlogo in brezrokavnik, 'lajbč', posebno blago za žepe, 'kanafas', žimo za podlogo, gumbe, sukanec, škarje, šivanke, 'šnole' za telovnik in hlače idr. Imeli smo tudi blago za ženske obleke, moške srajce, 'ta lepe, ta bele za k maš'. Te so bile shranjene v kartonskih škatlah. Blago za predpasnike, 'kamrik', kot tudi drugo blago je mama nabavljala pri Talarju v Loki in pri Savniku, Adamiču in Pircu v Kranju ter Rotarju v Tržiču. Skalarjeva mama, mama slikarja Pavla Bozovičarja, je za trgovino šivala moške in ženske predpasnike, moške delovne kariraste srajce. Šivala je tudi spodnje hlače za ženske ter kratke in dolge spodnje hlače za moške. Poletne so bile narejene iz bombažnega platna, zimske pa iz 'barhanta', flanele. Imeli smo še rute, dežnike, ki smo jih nabavljali pri dežnikarju Lovru Planini iz Škofje Loke. Otroških igrač pred drugo svetovno vojno nismo imeli. Prodajati smo jih začeli šele med vojno, ker so jih nemški vojaki kupovali za svoje otroke, za Miklavža in za božič. V omenjenem času smo začeli prodajati tudi božične okraske za na jelko,” se spominja Meri Bozovičar.

“Sama sem zelo rada pomagala mami pri delu v trgovini. Stregla sem stranke, 'vagala' robo, če je kdo želel, sem kupljeno zavila v papir in povezala s 'špago'. Papirja za zavijanje nismo kupovali, shranili smo tistega, v katerem so bile zavite bale blaga. Previdno smo jih odprli, z rokami poravnali papir in ga kasneje uporabili za zavijanje. Bila sem tudi hišna 'potovka'. Ko je česa zmanjkalo v trgovini, so me poslali iskat. Po kvas k Žigon, k Ješetu pa po nogavice ali 'špecarijo'. V Kranj sem se peljala s kolesom po blago. K Talarju, k Slavniku, Homanu, Krekovi Milki, Burdihu in Dermastju sem vozila jajca in surovo maslo, ki ju je mami odkupovala od okoliških kmetij. Mami sem rada pomagala tudi pri urejanju izložbe. V njej smo razstavili blago za moške in ženske obleke. V trgovini nam je ves čas vojne pomagala Adi Caleari, kasneje poročena Kornhauser.”

“Največ kupcev je kupljeno blago takoj plačalo z denarjem, če pa ga niso imeli, smo jih vpisali v 'pufarsko knjigo'. Ko so poravnali dolg, smo jih prečrtali. Nekateri, redki, so račune poravnali enkrat mesečno. Nabavljeno blago smo jim beležili v knjigo. Ta način plačevanja se je bolj uveljavil po drugi svetovni vojni. Glavni kupci v naši trgovini so prihajali iz Bodovelj, Zminca, Črnega vrha, Gabrovega, Breznice, Ožbolta, Sv. Petra hriba, Loga in Gabrka, pa tudi iz Loke.”

“Ko so nas okupirali Nemci, smo morali na trgovino obesiti napis 'Unser Gruβ ist Heil Hitler' (naš pozdrav je Heil Hitler). Nemci so bili zelo dobro organizirani, že kmalu so uvedli mesečne živilske karte in še za nekatere druge artikle. Za mesarja so bile posebne karte. Vsak, ki je prišel v trgovino, je s seboj prinesel živilsko karto. Mama mu je dala toliko blaga, kot je bilo navedeno na karti. Del njegove karte pa je odrezala. Te končke kart smo lepili na časopis Karawanken Bote, enega zraven drugega, 10 vrst po 10 kart. Da smo dobili več živeža, je naš sosed, akademski slikar Pavle Bozovičar, po domače Skalarjev, te karte ponarejal. Na rob papirja od kart, ki so imele vodni tisk, je s tušem narisal dodatne karte. Karte smo na časopis lepili z lepilom, narejenim iz mešanice vode in moke, ponarejene pa z lepilom za 'flikanje koles', saj bi se tuš drugače razmazal,” se spominja Bozovičarjeva in nadaljuje: “Kot neobremenjen otrok sem odrezke kart, nalepljenih na časopisni papir, nosila na občino, ki je bila v Kajbetovi hiši. Tam je bila 'ena močna blondinka', ki je vse pregledala in nato izdala potrdilo za nabavo blaga za naslednji mesec. Tako smo dobivali živila vse do leta 1944, ko so nam partizani ponoči ukradli ves živež, zato so Nemci trgovino zaprli.”

“Po vojni so trgovino nacionalizirali, mama je bila v njej zaposlena kot prodajalka. Še vedno so ženske iz vasi k nam nosile prodajat jajca in surovo maslo, ki smo jih nato prodali naprej k Žužku in Homan in še k nekaterim družinam v Loki. Leta 1952 pa je v Gorenjskem glasu pisalo, da mami v trgovini dela za svoje koristi. Čez dva dni so jo odpeljali v ženski zapor v Reihenburg, kjer je bila zaprta eno leto. Oblast je objavila razglas, da se trgovina prodaja. Na razglas se je javil moj ati in trgovino odkupil nazaj. Ko se je mami vrnila iz zapora, ni nikoli upala povedati, kaj se je tam dogajalo. Zaradi hudih ozeblin nog pa je imela zdravstvene težave do konca življenja. Trgovine nismo odprli nikoli več,” svoje spomine sklene Meri Bozovičar.

Po pripovedovanju Meri Bozovičar je spomine zapisala Mojca Šifrer Bulovec.

Deli naprej


Prijavite se na Novičnik

Novice in dogodki Loškega muzeja direktno v Vaš e-predalnik!

Iskalnik

Naša spletna stran uporablja piškotke, s pomočjo katerih omogoča uporabo vtičnikov družbenih medijev, izboljšuje in prilagaja uporabniško izkušnjo ter analizira promet. Potrdite, da se strinjate z njihovo uporabo.

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na našem spletnem mestu

Kaj so piškotki?

Piškotki (angleško cookies) so kratke tekstovne datoteke, ki se lahko razpošiljajo in shranijo na vašem računalniku, pametnem telefonu ali kateri koli drugi napravi, ki dostopa do spletnih strani po internetu. Piškotke lahko uporabimo pri zbiranju informacij o načinu, kako uporabljate neko spletno stran, in posledično pri prilagajanju vsebin spletne strani ob vašem naslednjem obisku, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša. V piškotku je običajno zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče neko spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Uporaba piškotkov na spletu ni nič novega. Več informacij o piškotkih lahko najdete na spletni strani www.aboutcookies.org, kjer so tudi navodila, kako jih pobrišete.

Vrste piškotkov

Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotkov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnost ...).

Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke o tem, kaj uporabniki delajo na spletni strani, z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, po katerih bi lahko identificirali uporabnika.

Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo ...) ter zagotavlja napredne, uporabniku prilagojene funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletni strani.

Piškotki za usmerjanje

Piškotki za usmerjanje so povezani s storitvami tretjih oseb (npr. oglaševalska in družabna omrežja), na primer gumba "Všečkaj" in "Deli z ostalimi". Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletu. Te piškotke urejajo in gostijo tretje osebe.

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Ime piškotka Avtor Opis
bcms_cookie_accepted
bcms_cookie_declined
Loški muzej Škofja Loka Ta piškotka beležita vašo izbiro glede uporabe piškotkov na naši spletni strani.
_pk_ref
_pk_cvar
_pk_id
_pk_ses
...
Matomo Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Matomo (ex Piwik).
Matomo politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Matomo (opt-out)
di
dt
psc
uid
uit
uvc
siteaud
ana_svc
atuvc
user_token
...
AddThis Te piškotke nastavi vtičnik za delitev z družabnimi omrežji podjetja AddThis.
AddThis politika zasebnosti / Onemogočite sledenje AddThis (opt-out)
c_user
s
xs
presence
datr
ft
lu
sub
lsd
reg_ext_ref
reg_fb_gate
reg_fb_ref
wb
act
_e_3qqF_0
wd
p
...
Facebook Te piškotke nastavi Facebookov vtičnik.
Facebook piškotki in podobne tehnologije
__utma
__utmz
SID
LOGIN_INFO
use_hotbox
PREF
SSID
HSID
watched_video_id_list
demographics
VISITOR_INFO1_LIVE
...
YouTube Te piškotke nastavi videopredvajalnik YouTube.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google
__qca
__utma
__utmz
__utmv
__utmb
clip_id
home_active_tab
uid
v6f
utmc
aka_debug
...
Vimeo Te piškotke nastavi videopredvajalnik Vimeo.
Vimeo politika zasebnosti / Vimeo piškotki
_ga
__utma
__utmb
__utmc
__utmv
__utmz
SC
PREF
HSID
SSID
APISID
SAPISID
SNID
NID
GoogleAccountsLocale_session
AnalyticsUserLocale
GAPS
...
Google Maps Te piškotke nastavi zemljevid Google Maps.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google

Nadzor piškotkov

Shranjevanje in upravljanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik. Brskalnik lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi enostavno izbrišete – za več informacij obiščite spletno stran www.aboutcookies.org. Vašo odločitev glede uporabe piškotkov na tej spletni strani vedno lahko spremenite s klikom na povezavo Piškotki.

Upravljalec piškotkov

Spletno mesto Loški muzej Škofja Loka.