Torek, 8. junij 2021

Razrez časa Domna Slane v galeriji Ex Arte v Ljubljani

Loški likovni ustvarjalec Domen Slana se bo s svojimi novejšimi likovni deli predstavil v galeriji Ex Arte na Židovski 5 v Ljubljani. Razstava bo na ogled od 10. do 30. junija 2021.

Svoje razmišljanje o novejših slikah Domna Slane je strnil kustos Loškega muzeja Boštjan Soklič, o Slanovih umetniških načinih in slikarskih pristopih pa se je razpisal novinar, publicist in umetnostni zgodovinar Jože Hudeček.

Domen Slana z oblikami, poudarki, znaki ali kodi konstruira domišljijske podobe abstraktno videnega realnega prostora. Slana podoživlja svoj likovni kozmos kot strukturo, kot energijo rezkih, nemirnih, ritmično ponavljajočih se potez, ki asociirajo na spremenljiva stanja v naravi. Raziskuje vrvenje znotraj topografsko nedoločljivih krajinskih prizorov, izpolnjenih z organskimi strukturami in igrivimi detajli. Slikarja ne zanima krajina niti kot poseben medij niti kot posebna vrednota, pač pa ga zanima pojavnost krajine v povezavi z njeno duhovno komponento, ki se vzpostavlja in zavibrira v tesnem odnosu med avtorjem in slikami. Slednje razkrivajo globlja hotenja in razmišljanja, po izpovedi primerljiva s filozofijami daljnega vzhoda.

Boštjan Soklič, kustos Loškega muzeja

Domen Slana ne sodi med tiste likovne ustvarjalce, o katerih bi se po strokovnih krogih mnogo govorilo in pisalo, ker živi in deluje umaknjen iz centra in ker njegovo delo nasploh ni ustvarjeno, da bi bilo sproti komentirano ali da bi o njegovih neprestanih spremembah nenehoma ugibali in jih ocenjevali, ne nastaja, da bi se pojavljalo edino v galerijah, kjer bi se soočalo z deli sodobnikov in razburjalo duhove na temo sodobnih umetnostnih izraznih sredstev, vzpodbujalo neskončne razprave o različnosti kot bistveni, če ne že edini lastnosti, edinemu merilu umetniške kvalitete. Domen Slana je predvsem slikar, eden tistih, ki svojih naporov ne namenjajo predvsem ali pa sploh edino raziskovanju slikarstva, pravzaprav “likovnega ustvarjanja”, ki se ne posvečajo izključno razmišljanju o “umetnosti”, temveč prepričani, da svojo stroko dodobra poznajo, s pomočjo sredstev, ki jih nudi, raziskujejo svet, v katerem živijo in o katerem vedo marsikaj povedati. Na brani se uporabe starih sredstev na nov način, tudi kako novo sredstvo uporabi in izpove kaj takega, kar še dotlej ni bilo, pa vendar vsemu temu navkljub ostaja “slikar” in se ne sramuje naziva, ki se nekaterim, zlasti najmlajšim ustvarjalcem, zdi nekakšen cenen, skorajda poniževalen sinonim za “rokodelstvo”. Slikarstvo Domna Slane ne nastaja po tako popularnem načelu “ustvarjam edinole zase”. Jezik njegove izpovedi sicer ni bil nikdar kompromis med ustvarjalčevim in omejenimi možnostmi razumevanja širokega občinstva, pa vendar vselej razumljiv, ker je bilo njegovo slikanje vselej v nekem smislu dialog s tistim, ki mu je bila podoba namenjena, vselej rezultat pogovora z gledalcem, vselej neskončna vrsta odgovorov na vprašanja o svetu, ki ga raziskuje pač vsakdo, ki v njem živi, pa o njem ne ve toliko, kot ve Domen Slana. Njegova dela, pa naj gre za oljne podobe, akvarele in gvaše ali za duhovito tesane, grobo obdelane rustikalne stole, so nastala zato, da bi poplemenitila naše vsakdanje okolje, in se pojavljajo v galerijah zgolj izjemoma (za kar so galerije kot razstavišča navsezadnje tudi namenjene), ne pa da bi bile že zamišljena kot muzejski eksponati. To so okna v lepši, človeka vrednejši svet, skozi katera človek zre ne le s hrepenenjem, poln neizpolnjenih pa tudi neuresničljivih želja, temveč – če se podobi prepusti – za nekaj časa tudi vstopi in odpočije dušo. In to ni namenjeno le tistim “posvečenim” strokovnjakom, temveč dostopno neštevilnim ljubiteljem, ki sicer ne pišejo člankov in kritik, zato pa o slikarju vedo mnogo povedati – in to od srca.

Jože Hudeček, novinar, publicist in umetnostni zgodovinar

Razrez časa Domna Slane v galeriji Ex Arte v Ljubljani <em>Foto: Arhiv Domna Slane</em>
Foto: Arhiv Domna Slane
Domen Slana <em>Foto: Arhiv Domna Slane</em>
Domen Slana Foto: Arhiv Domna Slane