Ponedeljek, 5. december 2022

Razstava Puštuci u Lok v Sokolskem domu

Simon Mlakar, cikel Krave, 2022, risba
Simon Mlakar, cikel Krave, 2022, risba
Tone Gaber, Kruh, 2022, mešane tehnike
Tone Gaber, Kruh, 2022, mešane tehnike
+7Marjan Jesenovec, Nekje onkraj, 2022, akril na platno
Marjan Jesenovec, Nekje onkraj, 2022, akril na platno
Janez Justin, Ribe, 2022, akril na platno
Janez Rant, Vode, 2022, akril na platno
Igor Pintarič, Stari običaji, 2022, mešane tehnike
Irena Šuštar, Abstrakcija, 2022, akril na platno
Edi Sever, Škofja Loka, 2014, akvarel
Ita Gaber, Portret, 2022, risba
Mojca Pintar, Kozmos, 2022, mešane tehnike

V petek, 2. decembra 2022, ob 19.00 sta se v Sokolskem domu v Škofji Loki zgodila (zdaj že) tradicionalna razstava puštalskih likovnih umetnikov in koncert učiteljev Glasbene šole Škofja Loka. V okviru programa so učitelji glasbene šole pripravili pester nabor skladb za različne komorne zasedbe in soliste, ki so tudi jih sijajno izvedli. Umetniško dejavnost Puštucev so ob njihovi 25. letnici predstavili Tine Radinja, župan Občine Škofja Loka, Mojca Pintar, likovna pedagoginja in umetnica, ter Boštjan Soklič, umetnostni zgodovinar in kustos Loškega muzeja. Tokratna obletnica je bila še posebej zanimiva, saj se umetnikom poleg že stalnih ustvarjalcev pridružile tri mlade osnovnošolske ustvarjalke. Tokrat se s svojimi deli na razstavi Puštuci v Lok predstavljajo: Avgust Babnik, Urban Babnik, Dušan Balderman, Ita Gaber, Tone Gaber, Ajda Hribernik, Nika Hvasti, Marjan Jesenovec, Jana Jocif, Janez Justin, Tone Kožuh, Anja Lavrinec, Tina Malovrh, Maja Miklavčič, Simon Mlakar, Mojca Pintar, Igor Pintarič, Janez Rant, Edi Sever, Franc Temelj, Irena Šuštar in Žana Žmavc.

Puštalski ustvarjalci so negovalci tradicionalnih slikarskih tematik in načinov, vendar se tega vedno ne držijo, kar je prav. Zvesti intimnemu odnosu do motivike ohranjajo stik z viri svojega ustvarjanja, a to počnejo zelo individualno. Zavezani bogatemu umetnostnemu izročilu domačega kraja so poustvarjalci vizualno-pomenskih lastnosti narave in predmetnosti nasploh, četudi nekatera dela pričajo o zanimanju za abstraktne rešitve in postmodernistične vizualne prakse. Kraj Puštal (sam po sebi) s svojo slikovitostjo nagovarja sodobne ustvarjalce s podobno močjo kot njihove predhodnike, ki so tu bivali. V puštalski graščini sta živela in delala eden naših prvih impresionistov – slikar Rihard Jakopič in prvi slovenski umetniški fotograf Avgust Berthold, ki se je v graščini rodil in v njej preživljal mlada leta. Tudi zadnja puštalska baronica Hildegarda Svoboda von Wolkensperg se je v mladosti ukvarjala s slikarstvom.

Prevladujoče slikarske zvrsti puštalskih snovanj so krajine, žanrski prizori, tihožitja, mestne vedute in individualni svetovi. Ker so doživetja umetnikov različna, je raznolika tudi njihova umetnost. Med njimi so slikarke in slikarji, fotografi, kiparji in rezbarji, včasih pa k sodelovanju na razstavah povabijo še mladino in kolege od drugod.

Če se ozremo po letošnji razstavi, ugotovimo, da je težnja po upodabljanju krajine še vedno pogosta, a v manjši meri kot pri prejšnji razstavi. Predstavnost z razkošjem in pestrostjo oblik je tako tematsko izhodišče izrazne neposrednosti Janeza Justina ter Toneta in Ite Gaber, odločne, a pretehtane potezne vehemence Janeza Ranta in izčiščenega naturalizma Toneta Kožuha. K realizmu se z risarskimi kontemplacijami, posvečenimi kravam, mojstrsko vrača konceptualist Simon Mlakar. Tone Gaber svojo likovno govorico premišljeno dopolnjuje z elementi asemblaža, ki še bolj poudarjajo vsebinske razsežnosti obravnavane motivike. Dela Anje Hribernik izhajajo iz figurativne umetnosti, prevedene v popartistično refleksijsko pripoved. Vizualizacije Ite Gaber so samostojne likovne metafore in povsem avtohtone likovne galaksije, pa četudi gre za portret.

Risarska veščina in poetika zaznamujeta kreativnost Anje Lavrinec, ki se manifestira v kombinaciji grafike in akvarela. Akvarelu se posveča tudi Žana Žmavc, ki ob selektivnem podajanju vtisov razvija povsem samosvojo izraznost. Nika Hvasti in Mojca Miklavčič se prepuščata raziskovanju sanj in domišljijskega sveta, iz podob Igorja Pintariča pa ekspresivno odzvanja elementarnost, še vedno skrivnostnih ljudskih običajev. Na razstavi so zaznavne tudi značilnosti barvnega simbolizma in abstraktnega ekspresionizma. Slednjo nam razodeva Irena Šuštar z vsebinsko večplastnimi in kompleksnimi podobami – odkritimi reminiscencami na vrhunce svetovne umetnosti. Fotografije Jane Jocif se navezujejo na propadajočo kulturno dediščino, ki skozi intimne portrete prostorov razkriva številne zgodbe. Fotograf Franc Temelj izhaja iz konkretne pojavnosti, ki jo z izpostavljanjem na videz povsem običajnih struktur spreminja v fantastično fotografsko-slikarsko avanturo. Urban Babnik je humorni analitik nesmislov sodobnega urbanega okolja, Avgust Babnik pa neutrudni kronist optičnih fenomenov, ki jih najdeva v kontekstu zajetih krajinskih izsekov. Slikarka Mojca Pintar prek kombinacij in prepletov različnih organskih sestavov razmišlja o prvobitnosti in smislu bivanja. Z rafinirano likovno govorico nas popelje v abstraktne krajine univerzalnih alegorij in vizij. Tina Bernik (Malovrh) s prebegi v imaginarna polja izpoveduje hrepenenje po višjih nivojih zavedanja. Ta tendenca je občutna tudi pri Marjanu Jesenovcu, osredotočenemu na vizualno podajanje dramatičnih procesov lastne podzavesti. Zanj je slikanje sledenje notranjemu imperativu in ob tem še komunikacija s svetom.

Posebno pomensko težo razstavi dodajajo dela treh, žal že preminulih puštalskih ustvarjalcev. Gre za nenavadne, a domiselne instalacije Dušana Baldermana, sijajne akvarele Edija Severja in brezčasne fotografske utrinke Toneta Mlakarja. To je poklon trem tvorcem, ki so se trajno zapisali v kulturno zgodovino Škofje Loke z okolico.

Puštalci rešujejo svoje koncepte dosledno in dognano, vse pa prevevajo želje po iskanju novih izraznih možnosti in izpopolnjevanju. S svojim prispevkom so zaznamovali dolgo časovno obdobje in s tem postali akterji loške kulturne zgodovine. Njihove številne razstave in perpetualna dejavnost, ob dejstvu, da je mnogo podobnih združenj na Slovenskem že zamrlo, dokazujejo trdoživost, vlogo ter pomen puštalskega kolektiva v razvoju likovne in razstavne dejavnosti na Loškem, Gorenjskem, in lahko rečemo, tudi širše. V desetletjih obstoja je združenje postalo pomemben akter loške kulturne ustvarjalnosti, po kateri je mesto z okolico prepoznavno. V četrt stoletja so Puštalci pokazali izredno življenjsko moč in nas prepričali z nenehnim iskanjem novega.

Za četrt stoletja uspešnega delovanja jim iskreno čestitamo!

Pripravil: Boštjan Soklič